Tiskane izdaje
Ljubljana – Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon o referendumu in ljudski iniciativi v neskladju z ustavo, ker referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno in pomensko določljivo. Vrhovno sodišče mora namreč imeti po presoji ustavnega sodišča izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če so se v postopku zgodile nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid.
Ustavno sodišče ni niti ugotavljalo niti presojalo, ali je v konkretnem referendumskem postopku o zakonu o drugem tiru vlada ravnala v skladu z zakonskimi zahtevami. Tudi o tem bo odločalo vrhovno sodišče, kot mu narekujejo ustavna izhodišča iz tokratne odločbe. To v konkretnem primeru pomeni, da zakon o drugem tiru ne velja, dokler se v pritožbenem postopku o tem ne izreče vrhovno sodišče.
Obveza vlade
Ustavno sodišče je tudi ugotovilo, da sta v neskladju z ustavo dva odstavka zakona o volilni in referendumski kampanji, ker vladi omogočata, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo. Vlada namreč ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zaradi njenega ustavnega položaja zavezuje dolžnost, da volivce o tem, o čemer se glasuje na referendumu, informira stvarno, celovito in transparentno.
O zakonskih rešitvah nova oblast
Ustavno sodišče je državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljene protiustavnosti odpraviti v enem letu. Dokler parlament tega ne stori, je ustavno sodišče vrhovnemu sodišču dalo napotke, kako naj ravna v primerih, ko se nekdo nanj obrne s pritožbo zaradi nepravilnosti v referendumskem postopku oziroma ugotavljanju izidov glasovanja, pri čemer lahko vrhovna sodna instanca tudi sama razveljavi glasovanje in sama ugotovi njegov izid.
Ustavno sodišče je odločitev sprejelo soglasno, pritrdilni ločeni mnenji sta dala Jadranka Sovdat in Klemen Jaklič.
Cerar: Vlada bo spoštovala odločitev vrhovnega sodišča
Premier razume odločitev ustavnega sodišča glede referendumske zakonodaje, se mu pa zdi nenavadno, da zakonodaja, ki je veljala tako rekoč od osamosvojitve dalje, prav v primeru referendumskih postopkov o zakonu o drugem tiru ni prestala ustavne presoje.
Vlada bo po premierovih besedah spoštovala odločitev vrhovnega sodišča glede referendumskega postopka v primeru zakona o drugem tiru, želi pa si čimprejšnjega začetka gradnje projekta, ki je trenutno v mirovanju. »Drugi tir ne sme biti pokopan, če bo, bo pokopana Slovenija, na transportnem zemljevidu nas ne bo,« je še zatrdil Cerar.
Kovačič zadovoljen z odločitvijo ustavnih sodnikov
Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru Vili Kovačič, ki je s pritožbo zoper poročilo o izidu glasovanja na referendumu sprožil prvi tovrsten referendumski spor v Sloveniji, pozdravlja današnjo odločitev ustavnih sodnikov o referendumski zakonodaji. Edini logičen naslednji korak se mu zdi razveljavitev in ponoven razpis referenduma.
Zavzema se, da bi bil nov referendum razpisan z letošnjimi državnozborskimi ali lokalnimi volitvami. Veseli ga, da so ustavni sodniki odločitev o neustavnosti zakonov sprejeli soglasno. Vrhovno sodišče si tako po Kovačičevem mnenju »ne sme vzeti pravice in povoziti odločitve ustavnih sodnikov«.
Če se bo vrhovno sodišče odločilo, da zavrne Kovačičevo pritožbo, pa se namerava pobudnik referenduma pritožiti na Evropsko sodišče za človekove pravice.
»Zakon o drugem tiru bo uveljavljen«
Na ministrstvu za infrastrukturo po odločitvi ustavnih sodnikov verjamejo, da bo zakon uveljavljen. Zato izvajajo tiste aktivnosti, ki so potrebne, da projekt v celoti realizirajo takoj po odločitvi vrhovnega sodišča.
»Ne želimo izgubili priložnosti, da z drugim tirom Slovenija postane logistična platforma za Evropo in svet,« so zapisali na ministrstvu, kjer bodo sicer odločbo ustavnega sodišča - to je ugotovilo neustavnost referendumske zakonodaje, ni pa presojalo o referendumskem postopku v primeru zakona o drugem tiru - podrobno preučili.
