Tiskane izdaje
Ministrstvo za kmetijstvo je pred kratkim začelo medijsko kampanijo, s katero promovira potrošnjo lokalne hrane. Gre za spodbujanje sprememb v vedenju družbe! Vsekakor zelo pozitivna akcija ozaveščanja, s katero želi država dvigniti nivo samopreskrbe, kar bi imelo, med drugim, tudi zelo pozitivne gospodarske učinke. Jasno je, da če nam uspe dvigniti nivo samopreskrbe z zelenjavo z dosedanjih slabih 50 odstotkov na vsaj 80 odstotkov, bi to pomenilo veliko število novih delovnih mest na področju kmetijstva na eni strani, pa tudi dvig kakovosti zaužite hrane na drugi.
Posledice bi bile morda sčasoma vidne tudi na nivoju splošnega zdravja. Iz naštetega lahko hitro razumemo, kako pomemben dejavnik je vedenje družbe in kako lahko njegove pozitivne spremembe radikalno vplivajo na razvoj celotne skupnosti.
Tokratna rdeča nit ne bo hrana, ampak veliko bolj drzna ideja, ki bi lahko Slovenijo izstrelila med vodilne tehnološke sile. Kot je razvidno iz nadaljevanja, imamo za to vse pogoje, uspeh pa je odvisen predvsem od tega, kako hitro in učinkovito smo sposobni spremeniti določene vedenjske vzorce. In tu je tudi ključ do uspešne in kreativne skupnosti. Še posebej v času, ko obstoječi družbeni sistemi propadajo in se iz tega brezna lahko izvijemo le z inovativnostjo.
Prehod
Nahajamo se v fazi prehoda, ko fosilna goriva zamenjujejo alternative! Prehod je vedno odlična priložnost za inovativne, saj »vakuum«, ki nastane, na široko, v svetovnem merilu, odpira večjo možnost preboja doslej neznanih igralcev! In to Slovenija nedvomno je! Smo v samem tehnološkem vrhu ravno na področju, ki bo po vsej verjetnosti v prihodnjih desetletjih in več poganjalo ves svet! Kemijski inštitut, IJS, Hidria, Letrika, Pipistrel in mnogi drugi so pionirji! Smo lahko pionirji tudi kot skupnost? Smo dovolj pogumni?
Preden se lotim predstavitve same ideje, si oglejmo nekaj zanimivih podatkov:
Glede na zadnje raziskave se v zahodni Evropi pojavlja rastoči trend, ki vodi v zmanjševanje deleža lastnikov osebnih avtomobilov na eni strani in porast najema na drugi (Carsharing, Zipcar,Car2go itd.).
V Sloveniji se, glede na podatke iz leta 2013 (registriranih okrog 1,07 milijona osebnih avtomobilov), lastništvo osebnih avtomobilov povečuje in nas glede na število prebivalcev v tem smislu postavlja v sam svetovni vrh. Po drugi strani pa se veča povprečna starost avtomobilov. Povprečen znesek celotnega vzdrževanja (upoštevajoč še financiranje nakupa) znaša med 300 in 400 evri na mesec, kar je približno tretjina povprečne slovenske plače. V povprečju prevozimo 12.700 kilometrov na leto oziroma slabih 35 kilometrov na dan.
Slovenija je geografsko izredno majhna, posledično tudi razdalje med mesti. Imamo visoko razgibanost terena ter dinamično podnebje: ostre zime in vroča poletja.
Vsi našteti podatki nam nudijo dober vpogled v realno stanje tako na nivoju družbe kot na ravni geografskih posebnosti. In ravno z vidika zadnjih je jasno, da lahko Slovenija z malce domišljije postane odličen poligon za razvoj vozil na alternativna goriva, saj nam naša majhnost v smislu razdalj omogoča dnevno uporabo električnih vozil z enim polnjenjem. Če zraven prištejemo še pestre vremenske razmere (vroča poletja in ostre zime) ter geografsko dinamiko pokrajine, lahko ugotovimo, da smo idealno območje za razvoj tehnologije, ki bo v prihodnosti diktirala tempo razvoja celotnega sveta.
Ustanovitev konzorcija
Država bi lahko v povezavi z zasebnim sektorjem ustanovila konzorcij, v katerega bi se združili prej omenjeni tehnološki pionirji (in seveda tudi vsi drugi s podobnimi kvalitetami). Glavni cilj ustanovitve bi bilo povečanje sodelovanja deležnikov znotraj samega konzorcija, kar bi vodilo v kvalitetno izmenjavo znanja na področju alternativnih pogonov oziroma goriv, kakor tudi v skupen nastop na svetovnem trgu, ki bi pomenil večjo možnost realizacije idej oziroma rešitev.
Če nas združi in podpre država, lahko postanemo izredno močan igralec na svetovnem trgu pogonskih alternativ. Glavni cilj je poleg vodilnega položaja v razvoju na tem področju tudi realizacija projekta Elektrolandija!
Gre za projekt izposoje avtomobilov, ki ga marsikje na Zahodu že poznajo. Vzpostavimo enotno mrežo izposojevalnic električnih prevoznih sredstev (osebni avtomobil, motor, kolo) na državni ravni (javno-zasebno partnerstvo). Za začetek v vseh večjih slovenskih mestih (nad 20.000 prebivalcev). Sam sistem ni nič novega in bi bil nekakšen hibrid med prej omenjenimi rešitvami, že obstoječim odličnim pilotskim projektom izposoje električnih vozil, ki deluje v Mariboru (zavod Zadihaj) in principom delovanja izposoje koles v Ljubljani (Bicikelj). Prav tako so že izdelani načini uporabe (uporabniška kartica, dnevni/mesečni obračun porabe itd.) kakor tudi informacijsko obveščanje s pomočjo aplikacij (rezervacije, dostopnost itd.).
Problem pri realizaciji tako obsežnega projekta so nedvomno še vedno visoki stroški nakupa celotnega voznega parka (govorimo o nekaj tisoč prevoznih sredstvih), kar je verjetno tudi glavni razlog, da se te pozitivne prakse še niso razbohotile. In problemi so zato, da jih rešimo!
Načrt (pletenje logičnih skupnih imenovalcev)
Konzorcij, podprt z vrhunskim znanjem, bi povabil k sodelovanju največje svetovne proizvajalce prevoznih sredstev. Eden izmed pogojev za sodelovanje bi bilo tudi investiranje v zgoraj omenjeni vozni park, in sicer tako, da proizvajalec zagotovi določeno število vozil po najnižji možni ceni (proizvodni).
Zakaj tak pogoj in kakšne so koristi za proizvajalca? Nekaj osnovnih izhodišč:
• Slovenija bi lahko s projektom Elektrolandija (sistem izposoje vozil na alternativna goriva) postala vodilna po deležu teh vozil na prebivalca. Povečanje števila vozil in tudi njihova uporaba v realnosti sta še dodaten plus k še večjemu tehnološkemu preboju, saj se skozi dejansko uporabo v veliki koncentraciji in na prostoru, ki je zaradi svoje specifike idealen poligon, anomalije veliko hitreje pokažejo, kar je seveda odličen pogoj za nadaljnji razvoj. S tem seveda ne mislim, da bi postali poskusni zajčki (da ne bo nesporazuma)!
• Pozitiven trend rasti turizma in na splošno ekološko usmerjene politike nudijo Sloveniji popolno ekskluzivo in zato tudi odlično možnost proizvajalcu, da številnim obiskovalcem z vsega sveta omogoči prvi stik z vozilom, kar lahko izredno pozitivno vpliva na samo prodajo sodelujočega podjetja. Poenostavimo: proizvajalci prispevajo vozila, v našem »zelenem raju« pa jim delamo najboljšo možno promocijo!
Prednost Slovenije je predvsem majhnost, zato ti vložki za velika podjetja ne bi predstavljali težkega bremena. Še več, imela bi ogromno koristi, tako na nivoju stika z najnovejšimi tehnologijami kot tudi na področju promocije produktov. Po drugi strani pa bi imeli veliko koristi tudi sami državljani in vsa podjetja, ki se ukvarjajo s temi tehnologijami, saj bi Slovenija s takšno perspektivo hitro postala vodilni inovativni poligon. Govorimo o obojestranski koristi oziroma neke vrste simbiozi!
Ta simbioza bi imela prav tako veliko posrednih učinkov na družbo:
• Drastično zmanjšanje izpustov CO2 iz naslova prevoznih sredstev. To je tudi eden izmed glavnih ciljev EU in zato bi bilo črpanje razvojnih sredstev za ta namen in vzporedne dejavnosti še veliko lažje!
• Številni vzporedni učinki na gospodarstvo: razvoj spremljajoče tehnologije, večja privlačnost turizma, manjša odvisnost od fosilnih goriv, pozitiven psihološki učinek na razmišljanje in posledično kreativnost mladih, saj jim omogočimo neposreden stik in vstop v najvišje tehnološke procese pred domačim pragom.
• Vzporedno spodbujanje uporabe javnega prevoza in koles bi še dodatno oplemenitilo celotno vizijo (mesta brez vozil na fosilna goriva, višje obdavčitve onesnaževalcev, preusmerjanje denarnega toka k alternativam itd.). Zmanjševanje stroškov za transport pri posamezniku, ki lahko prihranek uporabi za dvig kakovosti bivanja. Boljši življenjski pogoji zaradi čistejšega okolja itd.
• Lahko postanemo vzorčni model za razvoj prometa v prihodnosti in v povezavi z novo evropsko komisarko za promet Violeto Bulc začnemo postavljati nove mejnike.
Koristi iz tega vsestranskega povezovanja in sodelovanja (mreženja) bi lahko našteval v nedogled. Kljub temu pa ima celotna ideja, čeprav za njeno realizacijo obstajajo več kot odlični pogoji, velik problem. Ta problem se imenuje vedenje ljudi oziroma družbe v določenem prostoru!
Kulturni šok
Ko sem pred časom opazoval dogajanje na glavni železniški postaji Gent (Belgija), mi je najprej v oči padlo ogromno kolesarsko parkirišče (nekajkrat večje od avtomobilskega) in vse tiste množice ljudi različnih slojev, ki so uporabljale javni prevoz! Marsikdo bi rekel, da je to posledica dejstva, da je tam javni prevoz veliko bolje organiziran in učinkovit. In zakaj je takšen postal? Preprosto zato, ker ga ljudje množično uporabljajo in se zato lahko tudi ustrezno razvija! Gre za dejavnik vedenja družbe, ki povzroči razvoj!
In pri nas? Pri nas vedenje povzroča očitno le stagnacijo! Dovolj je, da si pogledamo statistični podatek, ki nas uvršča v sam vrh lastništva osebnih avtomobilov na prebivalca (za traktorje je stanje popolnoma enako), in hitro ugotovimo, da v Sloveniji osebno prevozno sredstvo ni orodje, ki nam omogoča transport od točke A do B, ampak statusni simbol (podaljšek ega).
Morda je to za marsikoga prehuda ocena, vendar je to le dodaten dokaz materialističnega primitivizma, ki se je zažrl v našo kulturo. Z upanjem me navdajajo predvsem mladi, za katere verjamem, da so sposobni veliko večjih sprememb, kot jim upamo priznati. Le pri mladih se trendi lastništva zmanjšujejo in se raje poslužujejo deljenja. Odličen in več kot pohvalen je, denimo, sistem Prevoz.org.
Nedvomno je naše vedenje eden izmed ključnih dejavnikov, ki odločajo, ali bo skupnost na določenem območju uspešna ali nazadnjaška. V svojem prizadevanju po spremembah že dlje časa opozarjam, da sta nesodelovanje in popolna razdrobljenost med glavnimi razlogi, zakaj smo kot skupnost obstali na mestu. Še več, nazadujemo!
Kot rešitev predlagam praktične in v praksi delujoče sisteme (recimo Sistem treh informacijskih točk ali pa Varčni Kuhar), ki žal kljub izjemnemu potencialu zaradi razdrobljenosti in egoizma ne morejo zaživeti. In ravno v mikroskupnosti z dvema milijonoma prebivalcev (malce večje zahodno mesto) ta dejstva postanejo še večji absurd!
Sprememba vedenja skupnosti je tisto, kar lahko sanje, kot so Elektrolandija ali pa denimo popolna samopreskrba, omenjena v uvodu, približa realnosti!
Za konec še osebna izkušnja: pred štirimi leti bi moral svoj stari avtomobil zamenjati za novega. Finančno nisem imel težav. Na podlagi preprostega izračuna sem ugotovil, da 90 odstotkov vožnje opravim po mestu (dom-služba). Odločil sem se, da bom raje začel uporabljati kolo v kombinaciji z javnim prevozom. S tem sem dosegel drastično znižanje stroškov, ki so nastajali zaradi vzdrževanja, prihranek pa sem preprosto preusmeril v koristnejše zadeve (umetnost, šport, izobraževanje itd.).
Začela se je tudi neverjetna osebna transformacija: 20 prevoženih kilometrov s kolesom na dan do službe in nazaj me je fizično okrepilo, kar ima tudi izredno pozitiven vpliv na psiho. V treh mesecih sem izgubil 15 nepotrebnih kilogramov. Hči je posledično zelo zgodaj začela uporabljati javni prevoz, kar je izredno pozitivno vplivalo tudi na njeno osebnost iz naslova pridobivanja samozavesti, komunikacije itd. Skratka, odlična osebna rast.
Vpliv je bil zares neverjeten in ko sem vse skupaj racionalno obdelal, sem se spomnil, kako je bilo, ko smo se še ne desetletni mulci prvič sami z vlakom podali v mesto in kakšen neverjeten občutek svobode in samostojnosti sem takrat doživljal! Bodimo otroci, bodimo drzni, spremenimo vedenje in marsikatera »pravljica« se bo uresničila, o tem ni dvoma!
