Tiskane izdaje
Srednjeveško mestece Lucca, ki jo imenujejo tudi mestece stotih cerkva ali v italijanščini La città di cento Chiese, se nahaja le 80 kilometrov od Firenc in posledično od naše vsestransko aktivne jezikovne Šola Toskana, ki za svoje študente v popoldanskih urah ter med vikendi organizira številne ekskurzije z vodenimi ogledi po ostalih bližnjih toskanskih mestecih.
Prikupno mesto Lucca smo se odločili spoznati malo drugače - s samega vrha obrambnega renesančnega mestnega obzidja. Da bi bilo še bolj zanimivo, smo se po njem podali s kolesi. Tiste študente jezikovne šole, ki jim, tako kot meni, primanjkuje športanja v Firencah, sem po uradnem delu vodenega ogleda mesta povabila na bolj razgibano ekskurzijo. Sledili smo vzoru domačinov in se odpravili prekolesariti celotno mestno obzidje. V italijanščini bi se reklo che abbiamo fatto una pedalata con le biciclete sopra le mura romana di Lucca.
Obzidje je zaradi svoje umetniške lepote, arhitekturne spomeniške vrednosti ter predvsem zaradi zgodovinske pomembnosti postalo eden izmed najpomembnejših svetovno znanih spomenikov. Je tudi drugi največji primerek mestnih obzidij v Evropi, ki so bila zgrajena po načelih moderne gradnje utrdb, in se je tudi v celoti ohranilo vse do danes.
Samo še Nikozija, prestolnica otoškega Cipra, ki se je s svojimi 4,5 kilometri zavihtela na sam svetovni vrh, za slabih 300 metrov prekaša dolžino obzidja iz Lucce, veličastnega primerka renesančne arhitekture, ki je leta 2013 praznoval že svojo 500 obletnico!
Lucca je edino mestece v vsej Toskani, ki mu je uspelo ostati neodvisno, je bilo edino, ki ga veličastni Cosimo I dei Medici ni uspel osvojiti in vključiti v svoj imperij pod toskanskim soncem, s čimer se še danes posebej rado ponaša. Pred največjim predstavnikom Medičejcev so se prebivalci uspeli obvarovati zgolj in samo zaradi obrambnega zidu, kar je nedvomno zgodovinski dosežek, ki ni uspel nobenemu sosednjemu mestu, pa sta med njimi tudi Siena in Pisa. In le v Lucci ni najti simbolov in drugih sledi, pečatov ene izmed najpomembnejših družin vseh časov - družine Mediči.
Obzidje, ki obkroža in še danes pred zunanjim svetom varuje prebivalce, je dolgo približno 4,2 kilometra in se dviga 12 metrov visoko. Vije se mimo srednjeveških stolpov, palač, streh restavracij, pod njim se razprostirajo velike zelenice, parki z visokimi vodometi, katerih vodne kapljice se vedno znova trudijo doseči njegov vrh.
Mestna renesančna utrdba pa se odlikuje še po eni značilnosti in izjemnosti: ko je v prvih desetletjih 18. stoletja obzidje odslužilo in ni bilo namenjeno le v obrambne namene, so oblasti na njegovem vrhu uredile najprej avtomobilske, kasneje pa pešpoti, saj so se vendarle zavedali, da se prebivalci vozijo z avtomobili in kočijami po enem izmed najpomembnejših spomenikov evropske kulturne dediščine.
Danes je na njegovem vrhu zrasel urbani park, kjer bogate krošnje raznoraznih dreves zagotavljajo dovolj sence, z njo pa tudi prijeten kraj počitek in še posebej za raznolike rekreacijske dejavnosti.
Res je lepo opazovati, kako je življenje zacvetelo visoko v zraku nad mestom! Domačini, ki so na svojem jutranjem trimčku, otroci, ki se lovijo med drevoredi, starejši, ki posedajo na klopcah, in namesto iz oken in balkonov svojih stanovanj, spremljajo dogajanje v mestu z renesančnega balkona s privilegiranim razgledom.
Med daleč najbolj atraktivne dejavnosti pa sodi kolesarjenje po obzidju, kar je načeloma privilegij domačinov, saj si turisti navadno ne vzamejo dovolj časa, da bi se izmuznili iz množice in turističnega živžava.
Tudi študenti Šole Toskana smo se odločili najeti kolesa (sposojevalnice koles so na vsakem koraku, cena za eno uro je zgolj tri evre) in se zapeljati med drevoredi topolov, lip, kostanjev ter si z vrha ogledati 2000 let staro mestno središče, ki se je razvilo znotraj obzidja.
Medtem ko so nekateri študentje predlog za izlet s kolesi vzeli dokaj športno in hitro odbrzeli naprej, smo ostali lahko opazovali opečnato rdeče strehe hiš, ozke ulice in predvsem dolge vrste turistov, ki so čakale, da se povzpnejo do vrha znamenitega stolpa imenovanega la Torre Guinigi, ki je poleg la Torre delle Ore edini ohranjen srednjeveški stolp. Ohranil se je zato, ker je na njegovem vrhu ura mestu odštevala ure.
V srednjem veku je imela Lucca okrog 250 stolpov, ki so bili v takratnem času simbol prestiža in moči pomembnih in bogatih družin, saj so med seboj tekmovale tudi v tem, katera bo imela višje sezidan stolp (in posledično večji sloves). V preteklosti so jo zato imenovali Mesto Stolpov.
Torre Guinigi in vrt med oblaki
Vsi srednjeveški stolpi, ki so bili privatna last premožnih družin, so bili v kasnejših stoletjih porušeni, z izjemo že omenjenega stolpa La Torre Guinigi‘ (XIV. stoletje), ki je poleg renesančnega mestnega obzidja danes najpomembnejši simbol Lucce. Njegovi lastniki, družina Guinigi, so bili edini, ki so uspeli zgolj za kratek čas prevzeti oblast nad mestom in kot simbol svoje moči so si dali zgraditi 45 metrov visok stolp. Da pa bi bil njegov vrh še nekoliko višji, je Guinigi ukazal posaditi sedem dreves, vrt, ki še danes lebdi visoko v zraku nad mestom in omogoča prekrasen panoramski pogled nad opečnatimi strehami hiš.
Razgled in vrha stolpa - La Torre Guinigi
Če se želiš tudi ti z nami okrepčati in poizkusiti tipično jed mesta Lucce - ročno pripravljene torteline imenovane Tordelli lucchesi con ragù v eni izmed tratorij na osrednjem trgu Anfiteatro, se povzpeti po 230 ozkih stopnicah do vrha Torre Guinigi, prekolesariti z nami renesančno mestno obzidje, se sprehajati po poteh, občudovati marmorno spominsko grobnico Ilarie dl Carreto, ki počiva v glavni katedrali San Martiro, .... ob vsem tem pa se še učiti italijanščine, potem te vabim, da obiščeš spletno stran naše jezikovne šole Toskana.
Tako kot izdaja že samo ime, ne nudi svojim študentom samo spoznavanja Firenc, temveč te popelje tudi po celotni toskanski pokrajini, ob tem pa te spremljajo najboljši profesorji, ki se v popoldanskih urah in med koncem tedna spremenijo v osebne turistične vodiče v mestecih pod toskanskim soncem.
