Tiskane izdaje
Brezdomci so značilnost urbanega okolja (Trbanc et al., 2003:14). Po podatkih strokovnih služb se tudi v našem okolju pojavlja brezdomstvo kot oblika socialne izključenosti.
Gre predvsem za bivše zasvojence in osebe po prestani zaporni kazni. Po vrnitvi iz zapora v matično okolje so pogosto izključeni iz svojih socialnih mrež.
Vendar smo v zadnjem času, času gospodarske recesije od leta 2008 dalje, priča množičnemu naraščanju odpuščanj delavcev, ki so posledica stečaja ali insolventnosti podjetij, ti so zopet posledica gospodarske krize, ki predstavljajo potencialni nabor brezdomcev.
Večinoma imajo odpuščeni nižjo stopnjo izobrazbe in veljajo za rizično starostno skupino (nad 50 letom), ki imajo minimalne možnosti za novo zaposlitev in so zato odvisni od pomoči države, vendar socialni transferji ne zadostujejo za pokritje življenjskih stroškov; ti posamezniki obtičijo na robu družbe in pogosto kot brezdomci.
Kot pomoč brezdomcem v Sloveniji poleg državne pomoči, se pravi socialnih transferjev, v dobrobit depriviranih oseb delujejo različna društva in zavodi, ki brezdomcem pomagajo z visokopražnimi ali nizkopražnimi programi, čedalje več pa je tudi nevladnih organizacij, ki pomagajo zaposlovati brezdomce (na primer Kralji ulice v svoji trgovini »Iz druge roke« zaposlujejo izključno brezdomce).
Konstanten problem brezdomcev je nastanitev, ki ga posledično povzroča drug problem, in sicer težava z zaposlitvijo, ta dva dejavnika sovpadata in ustvarjata optimalne pogoje oziroma sta ključna za status brezdomstva.
Čeprav vključevanje brezdomcev v skupnost poteka že prek različnih nevladnih organizacij (zavodov in društev s ciljnimi programi, ki vsebujejo delovno usposabljanje, poklicno izpopolnjevanje ipd.), brezdomci kot ena najranljivejših skupin stežka dobijo zaposlitev, saj njihov specifičen položaj oziroma status to onemogoča. Zato sta njihova njihovo približevanje trgu dela in socialna integracija težje dosegljiva. Menim, da je za slednjo vzrok eden najbolj bistvenih družbenih dejavnikov - negativna naravnanost družbe do te družbene skupine.
