Tiskane izdaje
Število kaznivih dejanj v Sloveniji se je v približno v petdesetih letih početverilo, in sicer v obdobju od leta 1963 do 2012 leta so se kazniva dejanja povečala za skoraj 386 odstotkov. Za primerjavo: leta 1963 je policijska statistika štela 23.141 kaznivih dejanj, leta 2012 pa 89.236, kar pomeni, da se je vsako leto v poprečju kriminaliteta dvignila za 1.322.
Iz poteka časovne vrste kaznivih dejanj je možno ugotoviti relativno velike padce in tudi porasti števila kaznivih dejanj. Strokovnjaki na tem področju pravijo, da tak »razgiban« potek časovne vrste zahteva predvsem pojasnilo, ali so porasti in padci posledica dejansko večje oziroma manjše kriminalne aktivnosti prebivalstva v kriminaliteti, se pravi, zaradi večjega ali manjšega števila kaznivih dejanj istih storilcev ali pa so porasti in padci nastali zaradi prelomov časovnih vrst (pomeni: ali leto obravnave sovpada z letom storitve kaznivega dejanja).
Časovni prelom je odvisen predvsem od sprememb metodologije obravnavanja; na primer - leta 1999 je sprememba metodologije obravnave povzročila nov, »popoln« prelom časovne vrste kaznivih dejanj. Do tega leta je statistika kriminalitete prikazovala kazniva dejanja, ki jih je policija evidentirala v opazovalnem letu (večinoma je leto evidentiranja sovpadalo z letom storitve).
Od tega leta dalje pa policijska statistika kriminalitete prikazuje podatke o kaznivih dejanjih, za katere je policija v opazovalnem letu podala kazenske ovadbe. Torej upošteva se primerljivost členov po letu 1999. Po letu 2004 pa se je gibanje števila kaznivih dejanj dejansko nekako »ustavilo« in se giblje med 80.000 in 90.000 kaznivih dejanj.
Po raziskavah sodeč, so torej porasti v časovni vrsti kaznivih dejanj dejansko prelomi, torej posledica zakonskih in administrativnih sprememb. Drugače rečeno, so posledica zamudnih sodnih obravnav. Mlinov po domače, ki, kot pravi pregovor, meljejo počasi, v tem primeru pa definitivno peljejo vodo na mlin manipulativnih storilcev (predvsem gospodarskih) kaznivih dejanj.
