Tiskane izdaje
Družina je skupnost, ki svojim članom nudi zavetje, osnovne potrebe in varnost. Vendar je tudi okolje, kjer se zgodi največ nasilnih, kaznivih dejanj. Slovenski kazenski zakonik v 21. poglavju ureja kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Poglavje zajema osem členov, ki govorijo:
- o spremebi rodbinskega stanja
- o dvojni zakonski zvezi,
- odvzemu mladoletne osebe,
- o nasilju v družini,
- zanemarjanju otroka in surovem ravnanju,
- kršitvi družinskih obveznosti,
- neplačevanju preživnine,
- ter krvoskrunstvu.
S spremembo kazenskega zakonika leta 2008, je bilo v 191. členu določeno samostojno kaznivo dejanje, nasilje v družini. Družina, kot osnovna celica vsake družbe, je podvržena mnogim dejavnikom. Razvoj družbe je pustil na tradicionalni družini velik pečat. Iz strogo patriarhalne družine, kjer je bil oče glava družine, se je »razvila« enakopravna družina.
Nasilje v družini je zelo kompleksen pojav, veliko krat tudi neraziskan. Z nasiljem kaže ena oseba nad drugo premoč in nadzor. Raziskave so pokazale, da je največ žrtev med ženskami in otroci, kot najranljivejšima skupinama. Veliko nacionalnih programov pa danes daje varstvo tudi moškim žrtvam nasilja, ter nasilju nad starejšimi in osebami, ki so duševno motene. Toda še zdaleč je največ nasilja moških nad ženskami.
Danes je sprejetih veliko zakonodaj s področja nasilja, Slovenija je ratificirala mednarodne konvencije, ki govorijo o preprečevanju nasilja v družini, predvsem nad ženskami in otroci. O tem se izobražujejo tako strokovno osebje kot mediji, državne ustanove, nevladne organizacije.
Toda kljub temu je veliko dejavnikov, ki še vedno onemogočajo in preprečujejo učinkoviti reševanje nasilja. Gre za družbeni problem, ki ga je potrebno reševati, država je dolžna svojim državljanom zagotoviti varnost in temeljne človekove pravice.
Še vedno se največjo vlogo pripisuje policiji, ki pa je velikokrat pri svojem delu neuspešna, saj nasilje v družini zahteva celovit pristop, kar zajema tudi pomoč žrtvam in nasilnežu samemu, finančno pomoč, svetovanje, kar pa lahko nudijo strokovno izobraženi ljudje.
Kljub vsem naporom, ki jih vložijo tako policija, centri za socialno delo, kot tudi nevladne organizacije, pa smo danes še vedno priča različnim zgodbam o nasilju, ko ima npr. mož ženo praktično v ujetništvu, ali pa starša, ki zapirata svoje otroke v omar, klet ipd..
Še vedno velja, da je največ nasilja v družbi, ki nasilje jemljejo kot družbeno sprejemljivo vedenje. Nasilje v družini najbolj prizadene otroka, saj usodno vpliva na njegovo primarno socializacijo, na njegov razvoj in vedenje. Ki je največkrat sovražno. Sovraštvo pa vemo, kaj je: tisti, ki sovraži spije strup, čaka pa da umre osovraženi ...
Zuzanna G. Kraskova, psihoterapevtka
