Tiskane izdaje
Kljub definiciji, ki zavode za prestajanje kazni zapora označuje kot najbolj totalitarne ustanove, je droga prisotna tudi (in predvsem) tam.
Ne gleda na nadzor in varnostne ukrepe, ki jih izvajajo zaposleni v ZPKZ, je uživanje prepovedanih snovi dnevna praksa, obsojenci so pač iznajdljivi in si potrebno substanco priskrbijo. Zasvojeni zaporniki, tisti, ki se želijo zdraviti v zaporu, pa imajo možnost zdravljenja.
Sicer ZPKZ ločenih prostorov za odvajanje oziroma zdravljenje nimajo, bi jih pa nujno potrebovali, saj bi morali biti ločeni od ostalih obsojencev. Odvajanje, abstinenčne krize in različni, hudi stranski učinki dolgotrajnega zdravljenja namreč potrebujejo posebno nego in primerno obravnavo psihologov, psihiatrov, psihoterapevtov, strokovnega osebja ZPKZ.
ZPKZ so zato uvedli pilotski projekt, ki omogoča zamenjavo sterilnega pribora za injiciranje drog, zagotavlja dostopnost uporabnikov drog v zaporih do sterilnega pribora za injiciranje prepovedanih drog - injekcije, alkoholne krpice, askorbinska kislina, kondomi.
Predvidevajo, da se bodo s tem zmanjšale možnosti okužb, poškodb in drugih zdravstvenih tveganj zaradi uporabe neprimernega (sterilnega) pribora, saj izmenjava pribora med različnimi uporabniki poveča možnost širjenja različnih okužb in bolezni (HIV, aids, hepatitis ...); uporaba že uporabljenega pribora, četudi ga uporablja en sam človek, poveča različne poškodbe tkiv (skrhana igla) ter bakterijske okužbe.
Zamenjava sterilnega pribora omogoča tudi varno zbiranje uporabljenih injekcij, ki sicer odvržene ostajajo grožnja za vse v zaporu. Dostopnost do sterilnega pribora za injiciranje psihotropnih substanc narekuje tudi Resolucija o nacionalnem programu zdravljenja, vendar pa se v slovenskih zaporih ta praksa še ne izvaja.
Politika, ki vztraja zgolj pri preprečevanju zasvojenosti pa tako lahko zadosti le svojim moralnim imperativom, sklicujoč se na program zdravljenja, ki ga v ZPKZ omogočajo.
Po statističnih podatkih je zasvojenih v povprečju 45 odstotkov zaprtih oseb, ki se bistveno ne spreminja oziroma se še veča.
Če se torej na tem področju, predvsem na področju psihoterapevtski in psihosocialnih svetovanj o ozaveščanju škodljivosti oziroma osmišljanja in dejanske motivacije za življenje brez drog ne bo kaj spremenilo in se bo obsojence namesto tega phalo, denimo z metadonom (ki je sicer pri nekaterih posameznikih učinkovit, a pri večini nova droga), bo njihova pot tudi po odpustu začrtana s pretrgano črto, ki bo negotovo, pa vendar peljala le v eno, isto in znano smer - k nadaljevanju z zasvojenostjo.
