Tiskane izdaje
Raziskave iz tujine kažejo, da ima pes, poleg tega, da je zvesti človekov spremljevalec, tudi izjemno pozitivne učinke na psihično in fizično zdravje ljudi, konkretno, zapornikov; obsojencu krepi občutek odgovornosti in skrbi, saj tisti obsojenci z daljšo zaporno kaznijo te občutke nujno potrebujejo.
Obsojenec, ki dnevno skrbi za dobro kondicijo živali hkrati omogoča dobro počutje tudi sebi. Poleg tega pa krepi tudi občutja na višji ravni; ljubezen, pripadnost, prijateljstvo, sodelovanje itn. Psi so od nekdaj zvesti človekovi spremljevalci, pomaga okrepiti zdravje, pospešuje okrevanje bolnih, celo naznanja zgodnji razvoj bolezni, kot so rak, sladkorna bolezen, epilepsija ipd. (L. Wels, 2007).
V zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) pa z urjenjem psov za osebe s posebnimi potrebami urjenje psov služi tudi kot terapevtski vidik duševnega okrevanja obsojenca,saj je tovrstno urjenje zahtevna in odgovorna naloga, ki zahteva od obsojenca posebno vztrajnost in sistematično delo. Tuji primeri dobre prakse pričajo o tem, da se veliko število nekdanjih obsojencev po izteku zaporne kazni odloči za tovrstno dejavnost tudi na prostosti. Ta podatek torej dokazuje, da urjenje psov v zaporih na obsojence vpliva izjemno pozitivno in spodbudno.
Raziskave pričajo tudi o pomembnem napredku glede anksioznih motenj obsojencev. Znano je, da so obsojenci ob prestajanju zaporne kazni tesnobni, na kar vpliva omejenost življenjskega prostora in gibanja, obremenjenost s storjenim kaznivim dejanjem, predvsem pa soočanje z občutki krivde zaradi storjenega zločina.
Pes kot zvesti spremljevalec z brezpogojno ljubeznijo in pripadnostjo na poseben, svojstven način obsojencu nudi sprejemanje sebe in dejanja, ki ga je storil. Kužki imajo ta poseben čut, to naredijo na poseben način. Na višji ravni. Imajo lastnost, ki jo človek, žal, ni in nikoli ne bo sposoben zares ponotranjiti. Niti dojeti.
