Tiskane izdaje
Objavljamo javno pismo predavatelja in strokovnjaka za medije dr. Marka Milosavljevića. V njem opozarja na nekaj kršitev zakonodaje in statuta RTV in jih pojasnjuje.
Vodstvo RTV Slovenija je za opoldne napovedalo tiskovno konferenco. Na njej naj bi odgovorili na kritike o razmerah na TV Slovenija po kadrovskih, programskih in drugih rošadah ter reakcijah Društva novinarjev in drugih. Preden vodstvo TV Slovenija (direktorica Ljerka Bizilj in odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik) in generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli pojasnjujejo svoje videnje kadrovskih menjav in odpuščanj, je treba opozoriti na nekaj kršitev veljavne zakonodaje in statuta RTV, ki jo je z zadnjimi potezami zakrivilo vodstvo, ter nekaj potencialnih kršitev zakonodaje ali statuta RTV, ki lahko zelo hitro preidejo v dejanske kršitve zakonodaje oz. statuta. Takšne kršitve zakonodaje in statuta pa so v Statutu RTV navedene kot razlog, zaradi katerih preneha funkcija pred potekom mandata tako generalnemu direktorju (48. člen) kot direktorici televizije (54. člen) in odgovorni urednici (65. člen). Če torej generalni direktor Marko Filli, direktorica TV Slovenija Ljerka Bizilj in odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik temeljito ne spremenijo svojih dejanj in odločitev, kršijo zakon ali statut in jih je po Zakonu o RTVS in Statutu RTV potrebno odstaviti.
Prva kršitev Zakona o RTVS: splošnih informativnih oddaj, kot sta Odkrito in Točka preloma, ni dovoljeno prenesti s 1. ali 2. programa TVS na 3. oziroma parlamentarni program. Ta je po 2. odstavku 3. člena Zakona o RTVS »namenjen« prenosov sej državnega zbora, državnega sveta ipd. Na vprašanje novinarja Dnevnika so pri RTV Slovenija na to odgovorili, da »jim zakon nalaga, kaj morajo predvajati, ne pa, česa ne smejo.« To ne drži in kaže bodisi na nepoznavanje ključnega zakona, ki ureja njihovo delovanje, bodisi na ignoranco aroganco - v vsakem primeru pa jih ne razbremeni krivde za kršenje zakona.
Zakon ne govori o tem, da je 3. program »predvsem namenjen« ali »praviloma namenjen« ali »načeloma namenjen« ali da »vključuje vsebine, med katerimi so ...«. Zakon torej ne uporablja nobene od omejitve, ki se jih v zakonih običajno uporablja takrat, kadar ne gre za obveznost in omejitev dovoljenega. Zakon jasno določa, da je na 3. programu možno predvajati samo točno določene vsebine; te so navedene v 2. odstavku - in med temi ni vsebin, ki jih predstavljata oddaji Odkrito ali Točka preloma. Premikanje teh oddaj na 3. program zato predstavlja kršitev Zakona o RTV Slovenija.
Druga kršitev - Statuta RTV: odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik je po poročanju medijev svojim novinarjem, ki od nje zahtevajo, da Bojan Traven ne sme postati eden od urednikov TV Dnevnika, v pismu odgovorila: »Nismo več v komunizmu.« S takšnimi odgovori, ki se nanašajo na vlogo novinarjev v uredništvu in njihovo vlogo pri odločanju, odgovorna urednica krši 38. člen statuta RTV. Ta zagotavlja vsem delavcem RTV Slovenija pravico do »do pobude in odgovora na to pobudo, če je povezana z njegovim delovnim mestom ali njegovo delovno enoto« ter »povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, povezanih z organizacijo njegovega delovnega mesta in delovnim procesom«.
Če odgovorna urednica novinarjem odreka možnost, da povedo svoje mnenje o profesionalnih kadrovskih vprašanjih, kot je imenovanje urednikov TV Dnevnika, in da imajo pobudo, ki je povezana z njihovim delovnim mestom in delovno enoto, krši statut - in ustvarja možnosti za svojo lastno odstavitev. 65. člen Statuta RTV pravi, da odgovornemu uredniku preneha funkcija pred potekom mandata »če pri svojem delu ne ravna po zakonu in Statutu« in tudi »če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči RTV Slovenija večjo škodo, zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda RTV Slovenija.« Morda Jadranka Rebernik ne pozna Statuta RTV, toda to je še ne odrešuje pred posledicami takšnega neustreznega ravnanja.
S tem je povezana tudi tretja potencialna kršitev - Zakona o RTVS in Statuta RTV. Pismo, ki so ga novinarji informativnega programa poslali odgovorni urednici Jadranki Rebernik, je namreč posledica napovedi, da bo Bojan Traven postal eden od urednikov TV Dnevnika. V zvezi s tem je več spornih točk in na koncu tudi jasna kršitev Zakona o RTVS, če bo do uresničitve te napovedi prišlo. Najprej je profesionalno in etično sporno, da bi Bojan Traven postal urednik TV Dnevnika, ker je Bojan Traven hkrati tudi občinski svetnik v Bohinju. Kot voljeni politik ne more urejati programov in vsebin javne radiotelevizije. To je v nasprotju z vsemi profesionalnimi in etičnimi kodeksi ter zahtevami po neodvisnosti javne radiotelevizije ter nevpletanju politike v njeno delovanje, posebej v poročanje in urejanje. Predstavljajte si, da bi TV Dnevnik ali Odmeve urejal občinski svetnik Zorana Jankovića ali Borisa Popovića, in jasno je, da je to s profesionalnega vidika povsem nedopustno. Posebej to velja za javno radiotelevizijo in zahteve iz Zakona o RTVS, najbolj njenega 4. člena. Ta pravi, da mora RTV Slovenija zagotavljati »verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju doma (...) tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov Republike Slovenije.« Če informativne oddaje TV Slovenija ureja občinski svetnik, RTV Slovenija ne zagotavlja nepristranskih oddaj, celovitega obveščanja in objektivne obveščenosti državljanov.
Imenovanje Bojana Travna za urednika TV Dnevnika bi predstavljalo še eno kršitev Zakona o RTV - in posledično za seboj povleklo tudi odgovornost odgovorne urednice Jadranke Rebernik, direktorice televizije Ljerke Bizilj in generalnega direktorja TV Slovenija. Častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije je namreč v minulih letih že devetkrat presodilo, da je Bojan Traven kršil kodeks. Od tega je to kar osemkrat storil kot urednik.
Zakon o RTV Slovenija (5. člen) zahteva, da morajo novinarke in novinarji ter urednice in uredniki RTV Slovenija pri svojem delu »še posebej spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij« ter »spoštovati človekovo osebnost in dostojanstvo« - prav to pa so področja, ki jih obravnava častno razsodišče DNS in za katere je že devetkrat ugotovilo, da jih je Traven kršil. Poleg tega 62. člen Statuta RTV med nalogami in odgovornostmi odgovornega urednika in uredništev posebej navaja, da »morajo spoštovati novinarske standarde, Muenchensko deklaracijo, kodeks ter programske standarde in merila« - toda če želi odgovorna urednica spoštovati novinarske standarde in kodeks, ne more za urednika osrednje informativne oddaje imenovati osebo, ki je bila že devetkrat razsojena kot kršitelj tega kodeksa.
Če takšno osebo imenuje za urednika, nastopi tudi vloga generalnega direktorja in direktorice TV Slovenija: 50. člen Statuta RTV od njiju zahteva, da sta »dolžna zagotoviti, da delo na vseh njima podrejenih ravneh v RTV prav tako poteka skladno z načeli iz prejšnjega odstavka«, drugače »morata ukrepati tako, da se kršitve odpravijo ter opravijo ustrezni postopki za sankcioniranje v skladu z zakonom, statutom in drugimi predpisi«. Tako odgovorna urednica kot direktorica televizije in generalni direktor bi z imenovanjem osebe, ki je že devetkrat kršila kodeks novinarjev, na mesto, ki zahteva dosledno spoštovanje novinarskega kodeksa in standardov, očitno nevestno opravljali svoje delo ali zanemarjali ali malomarno opravljali svoje naloge. Vse to pa so razlogi za predhodno prenehanje funkcije za odgovorno urednico, direktorico TV in generalnega direktorja.
Zakon o RTVS in Statut RTV sta jasna in prav zaradi zagotavljanja kakovostnega in celovitega dela RTVS ter obveščanja javnosti vsebujeta vrsto zahtev. Vsebujeta tudi vrsto odgovornosti in mehanizmov za vzpostavljanje odgovornosti. Nekatera od ravnanj, ki jih Zakon o RTV in Statut RTV prepovedujeta, so v zasebnih medijih dovoljena. Morda zato kakšen od vpletenih vodstvenih delavcev, če ne pozna dovolj dobro svojega zakona o RTV ali statuta, meni, da lahko ravna tako, kot trenutno ravna. Toda RTV Slovenija je javna radiotelevizija, medij, za katerega vsa gospodinjstva plačujejo obvezni prispevek, in medij, ki ima posebno vlogo, privilegije, a tudi odgovornost do slovenske družbe. Dosedanje ravnanje vseh treh navedenih vodilnih ljudi RTV Slovenija kaže na malomarno opravljanje nalog. Kaže tudi na zanemarjanje in nevestno opravljanje dela. Če se vodstvo RTV Slovenija želi izogniti kršenju Zakona o RTV in Statuta RTV ter prekiniti s spornimi praksami, mora to storiti nemudoma. Če tega ne bo storilo, nastopijo razlogi za prekinitev njihovih funkcij pred iztekom mandata.
