Ogljični odtis in naša prihodnost
»Civilizacija je na velikem razpotju, prvič so ogroženi ekosistemski pogoji človeške vrste in vseh drugih vrst na planetu. Gre za specifično stanje, ki zahteva radikalne in strukturno pomembne spremembe na mnogih področjih,« je v uvodu ob predstavitvi novih knjig povedal njihov avtor dr. Dušan Plut.
Krizne razmere, najprej covid-19 in nato vojna v Ukrajini, so odmaknile skrb za okolje v drugi plan in hkrati povzročile visoko inflacijo pa svetu. Avstrijski pisatelj Stefan Zweig je v svojih čudovitih knjigah med drugim napisal: »Nič ni naredilo nemškega ljudstva tako zagrenjenega, tako besnega od sovraštva, tako zrelega za Hitlerja kot inflacija.« Sprašujem se, ali so sedanji nemiri v Franciji, Nemčiji in tudi Sloveniji kaj povezani z inflacijo. Ali napovedujejo še večjo krizo? Pri tem, ko imajo Slovenci nadpovprečne vloge v bankah.
Kljub vsemu menim, da vsaj nekateri ljudje vidimo v večji skrbi za okolje edino rešitev za človeštvo. Prepričati večino ljudi, vlade večine držav, spremeniti družbeni sistem in še vse drugo pa bo terjalo nepredstavljive napore. Nekateri menimo, da je sedanji kapitalizem v bistvu piramidna (Ponzijeva) shema, ki odpove, ko zmanjka resursov. In to se že dogaja na naši Zemlji. V ne tako oddaljeni prihodnosti bo začelo primanjkovati čistega zraka, pitne vode, hrane, življenjskega prostora, energije in nekaterih drugih nujnih dobrin za življenje ljudi.
Za začetek je nujno, da se vsak človek začne zavedati svojega ogljičnega odtisa, to je skupka ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti posameznik. Povprečni ogljični odtis na svetu na prebivalca je približno pet ton ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto, v ZDA okrog 16 ton, v Sloveniji pa okrog osem ton.
Zavedanje in napredek se začneta pri majhnih korakih: predlagam, da Petrol in druga podjetja na vsakem računu za gorivo, energijo in proizvode z velikim ogljičnim odtisom natisnejo še vsaj približni ogljični odtis prodane količine takih proizvodov.
