Tiskane izdaje
Dobro je, da se oblikuje čim več gibanj, ki združujejo ljudi na temelju podobnosti ali celo enakosti interesov. Tako se zagotavlja različnost mišljenja in preprečuje enoumje. Te skupine pa se lahko vselej srečajo s sicer omejenim številom skupnih interesov oziroma problemov. Ti skupni problemi in interesi so skupno izhodišče za njihovo reševanje in udejanjenje. Tako se ustvari prostor skupnostnega političnega delovanja.
Omenjen koncept političnega delovanja pa nasprotuje politični tehnologiji oziroma strankarskemu sistemu, ki potencira enoumje. Člani stranke so podrejeni vodstvu stranke. Interes članov posameznih strank je, da iz strankarskih povezav uresničujejo svoje interese in ambicije, zato so praviloma ubogljivi. Edina resnična skrb jim je, da na volitvah dosežejo dober volilni uspeh, zato zagovarjajo pravljične programe, da bi z njimi omamili čim več volivcev.
Ker pa ljudje ne verjamemo v pravljice, se volilna udeležba zmanjšuje. Tu pa tam se prikaže fatamorgana, ki zvabi na volišča večje število volivcev. In ker fatamorgona po volitvah izgine, je skoraj z gotovostjo mogoče pričakovati, da se bodo volivci v bodoče še bolj odrekali svoji volilni pravici in dolžnosti.
Pri strankarskem delovanju pa prihaja tudi do lobiranja. Dovolj je, da se posamezne mreže (lobiji) povežejo z vodstvi strank, da vsilijo uresničevanje svojih interesov na račun celotne družbe. Tako si privoščijo prisvajanje rezultatov dela množic, prisvajanje premoženja, uničevanje okolja in še bi lahko naštevali. Vsiljujejo svoje ideologije (denimo neoliberalizem, svobodo trga, varčevalne ukrepe ...). Pri tem načrtno rušijo vse vrednote skupnosti, kulturo in ideale. In naenkrat se ljudje znajdemo v razkrojeni družbi nemislečih posameznikov, ustrahovanih posameznikov, posameznikov brez koordinatnega sistema.
Politika ne pomeni samo voliti. Politika pomeni sprotno in vsakdanje reševanje problemov vseh pripadnikov skupnosti. Te probleme pa lahko rešujejo samo strankarsko nepovezani poslanci, ki so odgovorni svoji bazi volivcev, ne pa strankarskim vodjem. To naj bi pomenilo, da moramo vsi politično delovati in se s tem zoperstaviti politični tehnologiji.
Zatorej, politika ni kurba, politika ni svinjarija, politika ni zlo, saj se politike najbolj bojijo politični tehnologi. Od političnih tehnologov v nobenem primeru ne moremo pričakovati, da rešujejo skupnostne probleme. Zakaj pa bi to delali, če mi sami nismo pripravljeni reševati svojih problemov s političnim delovanjem.
