Tiskane izdaje
Ko govorimo o EU na splošno, bi veljalo omeniti, da je Evropa že bila združena v eni sami politični enoti - državi. To se je zgodilo v času Rimskega imperija ter pod Hitlerjem - in vsakič je sledil razpad. Nobenega razloga ni, da se bo to zgodilo ravno tej konstrukciji, pa četudi bo trajalo dlje časa.
Bolj kot EU odvzema ljudstvom njihovo nacionalno suverenost in demokracijo ter skuša vzpostaviti nadnacionalno kvazi-državo, ki ji manjkata (kot ribi voda) javna legitimnost in avtoriteta, bolj bodo državljani članic dvomili vanjo in ji nasprotovali.
Omembe vredno je tudi dejstvo, da so zapletene načrte za nadnacionalno načrtovanje evropske industrije, kmetijstva in valute zarisali nemški in italijanski fašistični režim - ob sodelovanju vichiyjske Francije med drugo svetovno vojno. Nekatere vzporednice s sodobnim razvojem EU so precej pomenljive.
Birokratska pošast takšne EU ogroža temeljne demokratične pravice takorekoč vsakogar na stari celini, saj ruši nacionalne demokratične ureditve (skupnost državljank in državljanov). EU pomeni razkroj demokratične dediščine francoske revolucije, saj ljudstvu jemlje temeljno pravico do samoodločbe. Tej slavni (izgubljeni) kolektivni pravici se zoperstavlja nadnacionalna birokracija in finančna nadvlada EU. Nenehno ustavno revolucioniranje EU vodi v protidemokratično smer (že od leta 1987).
EU pomeni Evropa brez demokracije, ki jo ženejo interesi gigantskih transnacionalnih korporacij in nadnacionalne tehnokracije (kravatkarji). Demokratična EU pa je v principu nemogoča tudi zato, ker ne izhaja iz evropskega »demosa«, politične skupnosti z zadostno skupno identiteto in medsebojno solidarnostjo, iz česar državne oblasti črpajo svojo legitimnost ter soglasje državljank in državljanov. Obstajajo samo različni evropski narodi in nacionalne skupnosti, ne pa skupna nacionalnost.
Prosil bi naše politične elite, naj odprejo oči in o katastrofalnem konstruktu EU spregovorijo javnosti.
