Tiskane izdaje
Sovražni dolgovi predstavljajo dolgove predhodnih »sovražnih« oblasti, ki niso bili namenjeni zadovoljevanju javnih potreb in razvoju.
Nasprotno!
Bili so namenjeni škodovanju interesom ljudi in njihovemu zatiranju ter razlaščanju in tega so se posojilodajalci največkrat tudi zavedali.
Vendar sklicevanje na to mednarodno pravno kategorijo lahko istočasno predstavlja oviro za bodoče zadolževanje države. V tem duhu je npr. predsednik Ekvadorja, Rafael Correa, ustanovil neodvisno komisijo za nadzorovanje javnega dolga, ki je ugotovila nezakonitost nekaterih ekvadorskih državnih obveznic. Lastnikom tega nezakonitega dolga je Ekvador ponudil njihov odkup v višini od 30 do 35 odstotkov njihove vrednosti in lastniki teh obveznic so predlog sprejeli. Ekvador je znižal svoj dolg za dve milijardi dolarjev in tako tudi obresti za take nezakonite dolgove.
V koruptivnem pogledu obravnavajo nezakonite dolgove konvenciji OZN in OECD in tudi naši zakoni, s čimer se pri nas ukvarja Komisija za preprečevanje korupcije. Z bojem proti korupciji se pri nas sooča tudi društvo Integriteta. Gre predvsem za preprečevanje podjetniškega kriminala, kjer pa društvo v svojem poročilu ugotavlja, da so »institucije toge pri zagotavljanju dostopa do informacij in preiskav podkupovanja v mednarodnem poslovanju«.
Iz povedanega bi bilo smotrno v Sloveniji ustanovi neodvisno komisijo za presojo javnih dolgov; predlog je že krožil po omrežju. Ustanovitev take komisije opravičuje predvsem en razlog. Dolgovi so preverjena metoda posrednega prilaščanja narodnega premoženja in vzporednega siromašenja ljudi. Gospodarski jastrebi (iz Wall Streeta in finančnega sektorja in nato Mednardni monetarni sklad, Svetovna banka in njihovi podaljški, in te bi lahko imenovali »strici iz ozadja«) najprej odigrajo vlogo radodarnih financerjev (v vseh oblikah finančnega instrumentarija) vse dotlej, dokler dolgovi ne presežejo možnosti njihovega odplačevanja. Ranljive države iščejo mednarodno finančno pomoč, ki jo mednarodne finančne institucije praviloma pogojuje z zahtevami za izvajanje gospodarskih reform in varčevalnih ukrepov.
Iz slovenske korporativne politike (politična, finančna in gospodarska eletita) slišimo o nujnosti pokojninske reforme, reforme trga dela ter o privatizaciji državnega premoženja, o zmanjševanju zaposlovanja v javnem sektorju itd. S tem prepoznamo scenarije iz drugih številnih primerov držav po svetu, ki so se izšli z zlomom narodnih gospodarstev in s skrajnim obubožanjem prebivalstva teh držav (države Latinske Amerike, Afrike, Azije, npr. Južne Koreje), da ne omenjamo skrajnih okoljskih degradacij. Običajno se te stopnje prehoda iz gospodarske suverenosti v neokolonizacijo odvijajo v zakulisju in obvezno s sodelovanjem domačih odločevalcev, ki zastopajo tuje interese.
V boju (Ker za boj gre!) z izrojenimi in zahrbtnimi predstavniki visokih financ in korporacij lahko brez popuščanja zahtevamo transparentnost pri javnem zadolževanju Slovenije. To pomeni preučitev vsake posamezne sestavine javnega dolga z vidika namembnosti (javni interes ali interes posameznikov ali posameznih elitnih skupin), z vidika koruptivnosti, izsiljevanja in podobno.
