Tiskane izdaje
Že nekaj desetletji je zadolževanje držav metoda podjarmljenja. Države se za potrebe svojih državljank in državljanov, ali pa tudi ne, zadolžujejo pri najrazličnejših tujih finančnih institucijah. Praviloma, v zameno za odobritev kreditov, morajo sprovajati strukturne reforme. Slednje vključujejo privatizacijo (gospodarskih potencialov, naravnih virov, vključno z vodo, vse infrastrukture, predvsem prometne, zdravstvene ipd.), zoževanje delavskih pravic, prosto trgovanje (brez carin in drugih omejitev) in prepoved pomagati dejavnostim v javnem sektorju. Posledica tega je vidno obubožanje držav kreditojemalk in predvsem obubožanje njihovih prebivalcev. Češ, kredite je treba vrniti in zato so potrebni varčevalni ukrepi. Zaradi povedanega se države ne morejo gospodarsko razvijati. Nasprotno, možnosti za vračanje kreditov se še bolj zaostrujejo po spirali navzdol.
Zadolževanje države je ključnega pomena in zato bi državljanke in državljani morali spremljati njegovo dinamiko z veliko pozornostjo. V preteklosti je bilo možno odkloniti izplačevanje sovražnega dolga. To je tistega dela dolga, ki ni bil namenjen izboljšanju življenjskega standarda prebivalcev oziroma tistega dela dolga, ki so si ga prilastile državne elite za njihovo obogatitev. V zadnjem času pa inštitut sovražnega dolga mednarodni finančni krogi ne upoštevajo več (verjetno zaradi njihove premoči). Ravno zaradi tega morajo državljanke in državljani prevzeti vajeti v svoje roke. Spremljati morajo namen in porabo vsakega sprotnega zadolževanja in zahtevati obravnavanje, morebiti tudi sodno, vseh tistih, ki so si sposojena sredstva pooblaščeno ali nepooblaščeno prisvojili za svoje bogatenje oz. so drugim to omogočili (Dober primer je Islandija).
Republika Slovenija se je od osamosvojitve pa vse do leta 2008 zadolževala v razponu od 21,1 do 27,3 % BDP. V obdobju Pahorjeve vlade pa je ta odstotek poskočil od 21,1 % na 46,6 % (zaokroženo), pod Janševo vlado iz 46,6 % na 53,9 % (zaokroženo), vlada Alenke Bratušek pa je pristala na 71 % od BDP-ja. Od leta 2008 do leta 2015, torej v pičlih sedmih letih, se je zadolžitev Slovenije povečala od 21,1% na 83,1 % BDP-ja (za 62,0 %). Za tako povečanje javnega dolga je treba podrobna analiza vzrokov, saj lahko podvomimo, da je kriva le gospodarska kriza. Omenjeni bivši predsedniki vlad so zatorej obvezni polagati račune, kako so bila sredstva zunanje zadolžitve porabljena in komu so bila dodeljena. Ali drugače, koliko teh sredstev je bilo namenjenih za povečanje standarda državljank in državljanov in kolikšen delež so si prisvojili posamezniki za svoje bogatenje.
