Zakaj naj bi vsi otroci brali Dnevnik Ane Frank
Namen šole je seznaniti otroke s preteklostjo in sedanjostjo sveta, še posebej človeškega rodu, in opremiti otroke, da se dejavno odzivajo in delujejo za lastno dobrobit in za dobrobit ljudi v svojih ožjih in širših skupnostih in ljudi na planetu. O tem govori dokument Unesca, ki ga je napisala Komisija za prihodnost izobraževanja. V njem beremo: sedanji čas je razkril očitno ranljivost človeškega rodu in negotovost glede prihodnosti. Terja novo socialno pogodbo za izobraževanje in drugačno vlogo šole – znatno večjo vlogo pri aktiviranju otrok v prizadevanjih za svet miru, pravičnosti, človečnosti.
Dnevnik Ane Frank govori o največji po človeku povzročeni moriji, ki jo je izvedel civiliziran narod v času, ko je človeštvo bilo že na visoki ravni ekonomskega in družbenega razvoja. Anini zapisi omogočajo, da prepoznamo nečlovečnost in grozovitost nacizma, ne da bi morali brati opise plinskih celic in zadnjih minut življenja ljudi v njih. Branje Dnevnika ni pomembno le zato, da bi mladi spoznali zgodovino. Pomaga jim, da se ovedo, da civilizacija in visoka kultura naroda ne moreta preprečiti razraščanja zla. Goethe in Beethoven nista zavarovala nemškega naroda pred splošnim strinjanjem z ideologijo nadčloveka in zla in pred množičnimi zločini. Zlo se je zgodilo, je preželo narod, ki ni bolj hudoben, kot smo Slovenci ali kak drugi narod. Tudi nas v sedanjem času Združeni narodi, dokumenti o človekovih pravicah ali iz demokracije izhajajoče svoboščine očitno ne varujejo pred vojnami, naraščajočim uličnim nasiljem v ZDA, naraščajočo neenakostjo, ki bo v kontekstu ekonomske krize in še posebej krize, povzročene s klimatskimi spremembami, privedla do socialnih nemirov z možnimi življenja ogrožajočimi dogajanji. Tudi neonacizem, tesni sorodnik ureditve, ki je umorila na milijone ljudi v plinskih celicah in je umorila tudi Ano Frank, je v oživljanju.
Ker »veliki«, na katere smo se zanašali – državni voditelji, mednarodne institucije za mir in varnost –, ne zmorejo spraviti v red in zagotoviti varnosti našega sveta, postaja vse bolj očitno, da bo treba v znatno večji meri aktivirati socialno tkivo, tako imenovano civilno družbo za usmerjanje socialnih dogajanj. Za takšno delovanje državljanov, članov skupnosti, so potrebni čuječnost, zgodnje prepoznavanje porajanja družbenega zla in aktivno preprečevanje njegovega širjenja. Osebna doživetja ljudi, ki so doživeli velika zla, so bolj povedna, se nas bolj dotaknejo kot statistični podatki o številu mrtvih in uradni prikazi zgodovine.
Četudi smo se po drugi svetovni vojni zaklinjali »nikoli več«, so se zgodile Srebrenica, številne vojne, sedaj poteka vojna v Ukrajini. Pravimo, »zgodilo se je nepredstavljivo«, kot bi pozabili na vse vojne, ki so se dogajale na planetu v času med drugo svetovno vojno in današnjim časom. Nekoliko cinično lahko rečemo, da je »nepredstavljiva« vojna v Ukrajini le ena v nizu vojn z množičnim človeškim trpljenjem.
Zlo je tako kot dobro lastno vsakemu posamezniku, seveda v različnih razsežnostih. V kolikšni meri se bo eno ali drugo izrazilo, je odvisno od družbenega konteksta, prevladujočih ideologij in vrednot. Skupine, skupnosti, države se lahko spremenijo v gnezda zla. Zlo lahko še tako zatiramo, odpravili ga ne bomo. Druga strategija ohranjanja človečnosti je krepitev pola dobrega na osi dobro–zlo. K temu lahko prispevamo s svojim vedenjem, odnosom do soljudi v neposrednih okoljih življenjskega vsakdana. Vendar to očitno ne zadošča. Saj so ljudje, ki so napadli Ukrajino, verjetno vsaj v večini prijazni družinski člani in sosedi, delovni tovariši. Očitno je za krepitev človečnosti potreben širši domet prizadevanj ljudi za pravičnost, solidarnost. Potrebno je delovanje na ravni skupine, skupnosti, države, planeta.
Dobro med ljudmi, pravičnost, mir ... niso samoumevne dobrine. Terjajo gojenje, zanje si je treba dejavno prizadevati. Šola, ki naj bi pripravila otroke na takšno delovanje, bo spodbudila svoje učence in dijake k branju zapisov Ane Frank, ob katerem jim bo lažje prepoznati, zakaj so aktivna prizadevanja vseh za človečnost in zaščito pred zlom nujna za našo prihodnost.
