Tiskane izdaje
Čeprav državljani tega (še) ne opazimo, je gospodarstvo kot celota – ali v povprečju – razmeroma optimistično. Je v drugem letu zmerne rasti in previdno se krepijo pričakovanja, da se bo rast ohranila in da ne bomo padli še v tretjo »dolino« na toboganu globalne krize. Podjetja so leta 2014 zaznala tudi povečanje prihodkov na domačem trgu. To je pozitiven znak, saj nas dolgoročno na resnično zelenečo vejo ne more potegniti le tradicionalno uspešen in trdoživ izvozni sektor.
Statistika nam lahko pove veliko zanimivega, hkrati pa nam povprečja, ki jih prikazuje, marsikaj pomembnega tudi prikrivajo. Recimo, pri premagovanju gospodarskega zastoja po letu 2008 se je pokazalo, da kljub vsem političnim zavezam podpori gospodarstvu najbolj od vsega na polju podjetniške tekmovalnosti deluje naravna selekcija. »Dobra podjetja postajajo še boljša, tista, ki so poslovala slabo že prej, pa ostajajo slaba in propadajo.« To je ključna ugotovitev, ki jo podajajo predstavniki bonitetnih hiš – ljudje, ki poskušajo diagnosticirati »zdravstveno stanje« podjetij, še preden ta »zbolijo«.
Kako naj to sporočilo razumejo oblikovalci javnih politik? Dobra podjetja ne potrebujejo intervencije, četudi morebiti na glas govorijo, kakšnih ukrepov bi si želela. Pravo vprašanje je, kaj narediti na prostoru, ki ga zapuščajo slaba podjetja – ker krčijo svojo dejavnost, propadajo, odpuščajo delavce.
Za preskok v družbo, ki bo zmogla ponuditi delo vsem svojim članom, potrebujemo nova podjetja, v novih, perspektivnih dejavnostih. Tudi brezposelne – in mlade, ki se šolajo – je treba opremiti z uporabnimi znanji. Sicer pa vse to že vemo in na področju, na katerem ima država ključno vlogo, se načeloma nekaj dogaja. Vendar, ali se premikamo dovolj hitro in v pravo smer?
Prava smer
Pomembno je, kaj bomo naredili na prostoru, ki ga zapuščajo slaba podjetja.
Objavljeno
09. avgust 2015 21.41
