Človek in čebela

Prekmurce se z velikanskimi količinami strupene kemije še da prelisičiti. Čebel nikakor ne. Raje so pomrle.

Objavljeno
29. april 2011 08.43
Posodobljeno
29. april 2011 08.43
Ivan Gerenčer, Murska Sobota
Ivan Gerenčer, Murska Sobota
Prispodoba. Življenje Prekmurcev je po eni strani zaradi škodljivih prehranjevalnih navad, po drugi pa zaradi skromnih socialnih razmer krajše od življenja povprečnega Slovenca. Toda lahko si ga podaljšajo, če se začnejo prehranjevati bolj zdravo ali poiščejo pomoč pri zdravniku. In drugih je več kot prvih. Zdravniki njihove zdravstvene težave ublažijo, celo odpravijo. Z zdravili, v katerih je predvsem kemija. Seveda v natančno določenih odmerkih, ki človeku pomagajo k boljšemu počutju in daljšemu življenju. Sicer se znajde na pokopališču.

Podobno se je v zadnjih dneh dogajalo s prekmurskimi čebelami. Čeprav trdnih dokazov še ni, da je skoraj 15 odstotkov vseh pomurskih čebeljih družin pomrlo zaradi prevelikega odmerka ali nepravilno uporabljenega fitofarmacevtskega sredstva. Čebelarji in nepristranski kmetijski strokovnjaki o tem skoraj več ne dvomijo. To torej pomeni, da je armado čebel pomorila kemija. Natančneje, za čebeljo morijo so krivi tisti, ki so zaradi zaslužka ali neznanja kmetom priporočili rabo določenega škropiva ali gnojila in tudi način njegove uporabe. Žal, zastrupljene prekmurske čebele niso imele možnosti, da njihova življenja, spet s kemijo, reši zdravnik.

Toda množični pomor očitno zastrupljenih čebel ni zadnja škoda, ki jo je povzročilo človekovo neodgovorno ravnanje s kemijo. Zastrupljena oljna ogrščica bo še dodatno zastrupila že tako močno kontaminirana prekmurska polja, pojedla jo bo živina, katere meso bodo Prekmurci v mesnicah kupovali dražje, ker je ekološko čisto in zdravo.

S strupenim klotianidinom oprane koruze s tisočev hektarov prav tako nihče ne bo uničil. Pojedli jo bodo živina in prašiči. In njihovo meso bodo Prekmurci (in vsi drugi) plačali dražje pod blagovno znamko ekološko zdravo pridelane hrane. Vrhunec sprenevedanja pa bo takrat, ko bodo tudi vodo iz prekmurskih vodovodov, v katero se že desetletja spira na tisoče ton kemije s prekmurskih polj, razglasili za ekološko čisto in zdravo. Oprostite, Prekmurce se z velikanskimi količinami strupene kemije še da prelisičiti, čebel nikakor ne. Raje so pomrle. Druge izbire niti niso imele.