Iščemo selektorja! Spet?

Poraz z gostiteljico Litvo s tremi točkami razlike in zmaga nad Srbijo, srebrno s Poljske 2009, je izkupiček zadnjih nastopov slovenske reprezentance na EP v košarki. Iz njega bi lahko sklepali, da se je borila za kolajne ali pristala tik pod vrhom, toda v domovino se vrača razočarana. Ne le zato, ker je zaostala za uvrstitvijo v kvalifikacije za OI in s tem obrnila na glavo načrt priprav za EP 2013 v Sloveniji. Igra je bila vse prevečkrat statična in nenatančna, kar je usodna kombinacija; preveč je bilo tekem, iz katerih bi lahko iztržili več kot nesrečen poraz, preveč mučenja ob zmagah nad tretjekategorniki. In če odštejemo nepomembno tekmo za sedmo mesto s Srbijo, Slovenija prvič po EP 1997 ni premagala velike reprezentance ali poznejšega dobitnika kolajne.

Največje razočaranje je, da Božidar Maljković, nekoč zbiralec najdragocenejših lovorik na klubski sceni, ni prinesel trenerskega presežka. Muhasti košarkarji so se podobno izmikali vabilu in kljub spoštovanju do selektorjevega minulega dela je bilo vse prehitro čutiti, da slabe igre načenjajo njihovo zaupanje. Vse do točke, ko so sami, veliko bolj samokritično kot Maljković, razglasili nastop na EP kot neuspeh. To bi moralo po slovenski navadi pomeniti objavo razpisa za novega selektorja in morda ga bo tudi treba pripraviti. Toda ne na horuk, ne brez analize, kakšne posledice bi to prineslo in kakšne so alternative.

V Sloveniji smo vešči iskanja selektorjev. Našli smo jih veliko. Leta 2008 je reprezentanco vodil Aleš Pipan, leto pozneje Jure Zdovc, lani Memi Bečirovič, letos Maljković... In še spretnejši smo, ko imamo občutek, da je treba »nesposobneža« nagnati, čeprav zamenjava ni jamstvo, da bo karkoli bolje. Vsi selektorji zadnjih let so se spopadali z zelo podobnimi ključnimi težavami, zato bi se bilo pred izbiro šefa dobro vprašati, ali bodo delavci sploh prišli v službo, jih bo polovica na bolniški ali na dopustu, in kako so voljni usposobljeni za delo. Sodbe, izrečene na podlagi prevelikih ambicij ali tržno usmerjene napovedi kolajn, so lahko tudi krivične. Zato se ne sprašujmo več, kdo bi lahko bolje vodil Slovenijo v Litvi, temveč kdo bo iz nje iztisnil maksimum čez dve leti. In ne iščimo idealnega za vse razmere, ker takšnega ni. Imeti moramo selektorja po meri rodu 2013.