Kako smo si podobni!

Številke, ki še niso dokončne, napovedujejo, da nihče ne bo mogel vladati.

Objavljeno
25. februar 2013 22.02
Italy Berlusconi
Tone Hočevar, zunanja politika
Tone Hočevar, zunanja politika
V Italiji so komaj zaprli volišča, pa že ugotavljajo, da bi bilo najbolje, če bi kar takoj razpisali nove predčasne volitve. Še nikoli ni na volišča prišlo tako malo ljudi, doma je ostala četrtina. Še nikoli po padcu proslule krščanske demokracije volivci niso tako jasno zavrnili vsiljenih delitev na levo in desno. Izmišljeno drugo republiko so kar izpljunili. Poslansko zbornico so za las namenili levemu polu, senat za las desnemu, hkrati pa so jasno ustoličili antipolitiko, na prvi pogled neresnega kričača Beppeja Grilla. Tako rekoč izključili so prisilnega upravitelja Maria Montija, na katerega je stavila Evropa.

Številke, ki še niso dokončne, napovedujejo, da nihče ne bo mogel vladati, kakor zahtevajo okoliščine. Kažejo pa še nekaj: kar četrtini volivcev je dovolj igric, ki se jih gre politična elita. Izrekli so se za gibanje Pet zvezd. Razvpiti komik Beppe Grillo je okrog sebe na uličnih zborovanjih zbiral nezadovoljneže, niti pravega programa ni ponujal. Grillo sploh ni kandidiral. Samo nasprotoval je politični kasti in podrejenosti Italije Evropi. Dovolj, da je dobil četrtino glasov. Ogromno za stranko, ki je ni, niti naslova nima, zbirajo se po gostilnah.

Mario Monti, ki je lani Italijo rešil propada, je dobil slabo desetino glasov, premalo za enakovredno kosanje s tekmeci. Lahko se še enkrat pojavi kot odrešenik v pat položaju, mandata za vladanje pa ni dobil. Večina mu je zamerila, ker je uvajal davke. Tistih, ki so razumeli, za kaj gre, je bilo premalo.

Silvio Berlusconi, ki so ga spodnesli predlansko jesen, se je vrnil. Dobil je volitve v senat. Senat je v Italiji enakovreden poslanski zbornici, vsak zakon sprejmeta oba domova.

Zapleti na italijanski politični sceni se šele zares začenjajo.