Politični potres

Palestinci s prepričljivo izraženo podporo Hamasu niso osupnili le Izraela, ZDA in Evropske unije, temveč tudi predstavnike Hamasa, ki nimajo nobenih izkušenj v upravljanju narodnih institucij.

Objavljeno
26. januar 2006 21.05
Barbara Šurk, dopisnica Dela iz Bližnjega vzhoda
Domneva, da bo Fatah na prvih parlamentarnih volitvah z resnimi izzivalci njenemu monopolu na oblasti, vsaj za las premagal Hamas, je temeljila na konsistentnih rezultatih raziskav javnega mnenja, v katerih večina Palestincev podpira politični program posvetne vladajoče stranke na račun ideologije njenega islamskega tekmeca.
Na tej podlagi je prevladalo prepričanje, da so Palestinci v sredo na zasedenih ozemljih glasovali za oplemenitev enostrankarskega političnega sistema z močno opozicijo, ne pa za spremembo režima.

Toda neuradni rezultati kažejo, da so z odločnim kaznovanjem Fataha za neodgovorno vladanje, korupcijo, nemoč in nesposobnost v dialogu z Izraelom ob prvi priložnosti storili prav to: stranko, ki je štirideset let dominirala v boju za svobodo in v mirovnih pogajanjih z Izraelom za neodvisno palestinsko državo, so zamenjali z gibanjem, ki je v minulih petih letih s samomorilskimi napadi določilo strategijo oboroženega odpora proti okupaciji in s socialno mrežo pomoči ustvarilo monopol v politični opoziciji.

Palestinci s prepričljivo izraženo podporo Hamasu niso osupnili le Izraela, ZDA in Evropske unije, ki so islamsko gibanje zaradi razstreljevanja človeških bomb v Izraelu med drugo vstajo proti okupaciji razglasili za teroristično organizacijo, temveč tudi predstavnike Hamasa. Ker nimajo nobenih izkušenj v upravljanju narodnih institucij, se namreč krmila absolutne oblasti bojijo v enaki meri, kot se Fatah, ki je od oblasti razvajen, boji neuporabnih vajeti opozicije.

Zaradi negotovosti v osrednjih centrih politične moči – stare in nove – se Palestinci v nasprotju z mednarodno skupnostjo po sredinem političnem potresu ne sprašujejo o usodi mirovnega procesa z Izraelom. Ta spričo nepripravljenosti Izraela na dialog in njegove odločnosti, da bi vsilil rešitev ozemeljskega spora, za Palestince ne obstaja več. Pred volitvami so vedeli, da se bodo tudi po njih zbudili pod vojaško zasedbo. O novi strategiji za njen sklep bodo razmišljali potem, ko bodo videli, kaj bosta Hamas in Fatah naredila z volilnimi rezultati, ki ju silita v vlogo, kakršne nočeta igrati.