Prepih v NLB

NLB je treba počistiti in zloščiti pred bližnjo dokapitalizacijo.

Objavljeno
01. september 2011 21.30
Posodobljeno
01. september 2011 21.33
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Glavna krivca za nizko gospodarsko rast v Sloveniji sta gradbeništvo in finančni sektor, je po seji vlade grmel – po novem še gospodarski – minister Mitja Gaspari in ostre puščice uperil v pasivne bančnike. Še posebno v poslovodstvo NLB – banke, ki da po eni strani odreka prepotrebna posojila slovenskim izvoznikom, po drugi pa država vanjo zliva več sto milijonov evrov za dokapitalizacije. Še več, Gaspari je od ekipe Boža Jašoviča javno zahteval spremembo poslovnega načrta – in poslovanje z dobičkom že konec leta. Franc Križanič, minister za finance, pristojen za banke, je, stoječ poleg kolega, modro molčal.

Država se je pozno odločila uvajati red v NLB, ki zelo čuti posledice tajkunskih zgodb, ki jih je zakuhala še prejšnja uprava, hkrati pa tudi nova ekipa, denimo s kreditiranjem projekta Stožic, leze v pajčevine vsemogočnih lobijev. Vladnim krogom je verjetno prekipelo, ko iz »državne« NLB v sredo niso nikogar poslali na skupščino Adrie Airways, ob tem pa so letalskemu prevozniku še odrekli finančno injekcijo v znesku 35 milijonov evrov – in s tem minirali sočasno vladno pomoč, vredno 50 milijonov evrov.

V NLB se očitno težko znajdejo v množici nejasnosti v poslovnih knjigah, zato je smiselna zahteva, da bi v banki ustanovili posebne oddelke za dobra in slaba posojila. Slišati je tudi za »bančne« ukrepe, ki da jih v vladi snujejo z Banko Slovenije. Spet se vprašamo, zakaj to v vladi zahtevajo in napovedujejo šele ob koncu mandata, ko se začenjajo predvolilne kalkulacije. Odgovor lahko je, da je treba NLB počistiti in zloščiti pred bližnjo dokapitalizacijo, ki bo po naših virih znašala 400 milijonov evrov.

Prav mogoče je, da so se vladajoči zganili po ugotovitvah skrbnega pregleda NLB, ki ga je pred kratkim opravil EBRD; ta se očitno spet lastniško vrača v NLB kot glavni partner pri njeni dokapitalizaciji. Le kdo bi namreč kupil banko, ki se krči in ustvarja izgubo, poleg tega pa ne kreditira gospodarstva – in tako sama reže vejo, na kateri sedi. Prepih v NLB je dobrodošel, nujen, vprašanje pa je, ali ne bo spet vse ostalo le pri besedah.