Rebalans preživetja

Rebalans premalo seka porabo 
in ujčka plače javnega sektorja.

Objavljeno
15. september 2011 21.15
Posodobljeno
15. september 2011 21.17
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Slovenija že tretje leto zapored porabi približno dve milijardi evrov več, kot jih zbere v proračunu, in se zato pospešeno zadolžuje. To dela predvsem zato, da v letih krize financira socialni mir, pri tem pa preveč zanemarja naložbe za gospodarsko rast. To notorično dejstvo se ne bo spremenilo niti, če bodo poslanci danes večinsko uslišali prošnjo premiera Boruta Pahorja in podprli rebalans državnega proračuna 2011. Po drugi strani ne pozabimo: omenjeni nakopičeni dolg bo Slovenija morala vrniti z obrestmi vred – žal v časih nove krize, verjetno hujše od tiste, ki jo je sprožil padec Lehman Brothers pred tremi leti.

Ni kaj, naša država zdaj mora sprejeti rebalans, da morda prepriča in pomiri mednarodne finančne trge, kjer cena (tudi) našega zadolževanja narašča. Kredibilnost Slovenije je postala dvomljiva že po katastrofalnem gospodarskem padcu v letu 2009 in neučinkovitem odzivu vlade na pešanje gospodarstva. Še dodatno je bila močno načeta po junijskem referendumskem padcu pokojninske reforme, ki so ga zelo neodgovorno zakuhali populistični sindikati in Desus, s podporo politično kratkovidnih vodij opozicije.

Politična in vladna kriza, neodgovorna politika (pozicijska in opozicijska), vse slabše gospodarske napovedi, nadaljevanje kreditnega krča itd. dokazujejo, da slovenska politična elita pada na izpitu upravljanja države. Morebitno nesprejetje rebalansa bi imelo v tem kontekstu nedvomno slabše mednarodnofinančne posledice kakor pa neizglasovana zaupnica vladi. Rebalans predvsem celi socialne brazgotine krize, omogoča zgolj preživetje in državne finance prilagaja usihajočim virom. Iz njega ni razbrati namere vlade, da bi bolje upravljala državno premoženje. Dodatnih 100 milijonov evrov namenja za 107-tisočglavo množico brezposelnih. Hkrati pa premalo seka v javno porabo, ujčka plače javnega sektorja in je slaba podlaga za uresničevanje javnofinančnih ciljev, ki si jih je Slovenija zastavila do leta 2013. Tistih dodatnih 50 milijonov evrov, ki jih rebalans »mora« preliti v blagajno Zpiza, naj bo zato tudi zaušnica vsem tistim, ki so demontirali pokojninsko reformo.