In, bog ne daj, nobene, niti najmanjše odgovornosti nikogar od številnih vpletenih. Projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Izmislili so si ga daljnega leta 2005, pogodbe z izsiljevalskim ali vsaj pravno izjemno podprtim megakoncernom naivno podpisovali v letu najhujše rasti cen, ko se je vse zdelo mogoče, zdaj pa je politika, ki je vseskozi projekt podpirala oziroma ga nikoli ni niti malo ustavila, dobila na mizo menu z dvema dragima, a precej neužitnima jedema.
Eno od ponujenih bo morala zdaj, po vseh zavlačevanjih in prelaganju odgovornosti, na hitro pogoltniti. Ni časa niti za an ban pet podgan. Jasna podpora projektu prinaša pelin očitkov okoljevarstvenikov in množice opazovalcev, ki bi 1,3 milijarde evrov porabili bolj učinkovito. Tako, da mogoče Slovenija res ne bi bila povsem energetsko samozadostna, zato pa denimo bolj preskrbljena z domačo hrano ali delovnimi mesti v lesno pridelovalni in predelovalni panogi. Zavlačevanje s podporo projektu pa je lahko odločno preveč popoprano s pogodbenimi kaznimi. Seveda, 100.000 evrov kazni na dan je nekajkrat več, kot bi morali plačevati za popolnoma sesut sistem ravnanja z odpadki.
Je že tako, slovenska politika je daljnovidna le malo bolj kot napovedovalci vremena. Zato pa smo tu, kjer smo. Najlepše zeleno državo na svetu čistijo prostovoljci, čeprav bi se dalo v tem sistemu zaposliti veliko ljudi. V zrak iz slabo izoliranih stavb spuščamo ogromno energije in snujemo nove energetske obrate, gradbeništvo pa je umrlo. Zraven pa še z denarjem za hidroelektrarne kupujejo deleže bank. In zdaj, ko so že ves presežek denarja nekam vtaknili, bomo varčevali. Naslov Karikatura Marko Kočevar Na izbiro sta dve neužitni jedi.
Termoelektrarna Šoštanj Foto: Tomi Lombar/Delo