Vidi se, da so se Janez Janša in njegova ekipa dolgo pripravljali na prevzem vlade. Če dogajanje ob nastajanju nove koalicije primerjamo s tistim pred časom ob neuspešnem sestavljanju vlade, ki bi jo vodil Zoran Janković, je razlika očitna. Jankovićeva ekipa ni imela pripravljenega skoraj nič, Janševa skoraj vse. Pripravljeni so vsi dokumenti, pogodbe, sporazumi, ponudbe in povabila, predlogi zakonov in ukrepov za nekaj mesecev vnaprej. Zdaj, ko se zaradi tega vse odvija tako hitro, postaja še očitneje, kakšen šok je moral biti za to ekipo, ki je imela že vse tako razdelano in pripravljeno, ko jim je volilno zmago odnesel neki prišlek sumljivih kvalitet.
Če nastajanje tokratne Janševe koalicije primerjamo s tistim pred osmimi leti, lahko opazimo precej več spravljivosti in pripravljenosti na sodelovanje. Janša že vabi sindikate k socialnemu dialogu, posebej je izpostavil obžalovanje, da Pahorjeva SD ni sprejela povabila v koalicijo, v Partnerstvo za razvoj pa je povabil tudi Jankovićevo Pozitivno Slovenijo. Razmere zahtevajo čim širše sodelovanje, pojasnjuje. Ali drugače rečeno, vlada bo prisiljena v težke in nepriljubljene ukrepe, njihova učinkovitost ni zagotovljena, v vsakem primeru bo Sloveniji šlo na slabše, vlada in njen predsednik pa ne bi hotela prevzeti nase krivde za vse, kar bo šlo narobe.
V tem smislu je najbrž treba razumeti drugo Janševo sporočilo, da je nastala koalicija enakopravnih partnerjev, ki vsi prevzemajo enako veliko odgovornost. Ne bo vsega kriva samo vodilna vladna stranka. V tem pa je lahko že tudi kal bodočih nesporazumov v koaliciji. Če imajo vsi enako odgovornost, potem imajo v vladi vsi enako težo. Vlada bo lahko počela samo tisto, o čemer bo obstajalo soglasje vseh petih strank. Kolikokrat ga bo mogoče doseči? In kakšna bo sploh lahko vloga predsednika vlade?
Foto: Jože Suhadolnik