Tiskane izdaje
vsekakor ena od njih. Človek turizma ni »izumil« in ga ne uporablja nujno le zaradi popolnega odklopa »z možgani na off«, ampak tudi zaradi spoznavanja okolice in samega sebe. Oba omenjena ekstrema (odklop in učenje) ter vse vmesne nianse obstajajo v turizmu, ki je - kot vse, kar smo ustvarili v naši zgodovini - lahko največji blagoslov ali največje prekletstvo za nas in za vse, kar nas obkroža.
Zgodovinsko gledano je turizem ena najbolj trdoživih človeških aktivnosti, ki pride na vrsto kmalu za osnovnimi potrebami, ki si jih delimo z rastlinskim in živalskim svetom. Je izjemno trdovraten fenomen. Za vsakim katastrofalnim valom (in že med njim) se najprej najdejo izvidniki in kmalu za njim še vse ostale stopnje bolj ali manj radovednih, občutij in doživetij željnih ljudi.
Včasih turizem pri tem naredi še več škode, velikokrat pa tudi prinese koristi, saj mnoge države čim prej po izbruhu kriz poskušajo vzpostaviti normalne razmere za domače prebivalstvo, kmalu za njim pa pridejo na vrsto turisti, ki jih znova vabijo na (obnovljene) »ruševine«. Ko govorim o izvidnikih in vseh ostalih, ki izvidnikom zlagoma sledijo, govorim tako o turistih, ki želijo obiskati tudi nevarnejše destinacije, kot o turistih, ki želijo vsaj za kratek čas pogledati v širni svet, tudi če jim doma ni ravno z rožicami postlano. In s tem mislim na trdovratnost, ki turizmu v globalnem smislu zlepa ne obeta, da bo neslavno preminil.
Nekaj drugega je striktna poslovna perspektiva turizma. Če ste v njem izključno zaradi dobrega zaslužka, vam verjetno ne bo tako lahko, kot je morda v kakšnih bolj vročih, donosnejših panogah. Vendar pa je s turizmom kot z varnejšimi naložbami: običajno niso ravno eksplozivno donosne, so pa na dolgi rok precej zanesljive, če ste poslovno iznajdljivi in turizem dihate 24 ur na dan. To sta po mojem mnenju ključni lastnosti vseh nagrajencev, ki sem jih spoznal v zadnjih desetih letih, odkar vodim komisijo za podeljevanje nacionalnih nagrad za inovativnost v turizmu, sejalec in snovalec, za katerima stojita Slovenska turistična organizacija in Direktorat za turizem in internacionalizacijo.
Večinoma gre za posameznike in organizacije, ki gledajo na turizem skozi več kot le eno, to je finančno perspektivo. Vsaj ena od teh dodatnih perspektiv je tudi želja pa doseganju nečesa več, po odkrivanju novega. In druga - da si v turizmu najprej zato, ker v njem in pri delu z ljudmi uživaš.
Odkrivanje novega v turizmu seveda ne more mimo informacijske revolucije, sredi katere smo in kateri sledijo še druge. Tu se skriva veliko novih niš, priložnosti in nevarnosti za turiste, turistične ponudnike ter naravna in kulturna okolja, v katerih se turizem razvija. In Svetovni dan turizma je tu ravno zato, da nas opominja na vse dobro, kar lahko turizem prinese; in na vse slabo, proti čemur se moramo zavestno in iskreno boriti, da ne podležemo njegovim presladkim obetom.
Da bi ga ne razumeli preveč površno (kar se danes rado dogaja z vsemi perečimi temami, o katerih smo prehitro radi vsi strokovnjaki za vse), poskušajo Združeni narodi in Svetovna turistična organizacija na ta dan poudariti, da gre za veliko več kot le za blazino na peščeni plaži ali za kranjsko klobaso na krožniku. Gre za vrsto različnih nivojev - družbenega, kulturnega, okoljskega, političnega, ekonomskega, ... -, ki se jih turizem dotika in na katere vpliva bolj, kot je z blazine ali izza krožnika vidno na prvi pogled.
***
Dr. Dejan Križaj, docent za področje Poslovno-organizacijske znanosti v turizmu, Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije - Turistica, raziskuje specifike turistične inovativnosti in njenega spodbujanja, lani je pol leta delal kot gostujoči profesor na Washington State University, kjer je s tamkajšnjimi kolegi raziskoval inovativnost ameriških hotelov. Je predsednik strokovne komisije nacionalnih pozivov za ustvarjalne in inovativne turistične predloge in dosežke, Snovalec in Sejalec, ter idejni vodja projekta Banka turističnih priložnosti Slovenije.
