Znanje in denar

Šolski sistem je dober. Slovenija je v očeh OECD celo tako uspešna, da si je prislužila posebno omembo v uradnem tvitu o dosežkih v mednarodni raziskavi Pisa 2015, skupaj s Singapurjem in Portugalsko, ki je letos presenetila s pozitivnim trendom.

Pisa meri bralno, matematično in naravoslovno pismenost petnajstletnikov in v mnogih državah jo pričakujejo z nestrpnostjo, celo s cmokom v grlu. Zaradi Pise so se spreminjali šolski sistemi, denimo v Nemčiji. Zaradi Pise so oči vsega sveta zazrte v Finsko, odslej pa bodo tudi v Estonijo.

Estonci so se že v 90. letih dvajsetega stoletja odločili, da hočejo postati vodilni na svetu v digitalnih tehnologijah. Pisa 2015 je pokazala, da so na odlični poti. In – presenetljivo – Estonci imajo o Sloveniji dobro mnenje. Ugotavljajo, da Slovenija dobro dela, le da tega nihče ne ve. »Morali bi vpiti, da ste boljši od Fincev,« meni estonska strokovnjakinja Birgy Lorenz.

Slabo mnenje o slovenski šoli imamo, kot kaže, samo Slovenci. Ne le učenci, od katerih v učenju naravoslovja manj uživajo samo Nizozemci, ampak tudi starši. Zakaj je tako in kako to spremeniti, bodo na ministrstvu in v strokovnih službah poskusili ugotoviti v prihodnjih letih; kot tudi, kaj narediti, da se bodo otroci raje učili in da bodo starši imeli o slovenski šoli boljše mnenje. Upamo lahko, da bodo vsaj tako uspešni, kot so bili v zadnjih letih pri spodbujanju bralne pismenosti. In še, da bodo o tem, kako narediti pouk bolj vznemirljiv, pri sebi in vsak zase razmislili tudi učitelji, še preden bodo dočakali priporočila ministrstva ali zavoda za šolstvo.

Pisa 2015 je pokazala, da smo na tem področju, ki ne vpliva le na šolsko znanje, ampak tudi na kasnejše življenje, in kjer smo pred tremi leti zaostajali za povprečjem OECD, naredili velik preboj. Slovenija je izboljšala rezultate tako v skupini najslabših kot tudi v skupini najboljših bralcev. Učenci so po Pisi in po raziskavah Timss in Timss Advanced, ki merita znanje naravoslovja in matematike v osnovni in srednji šoli, uspešni tudi v naravoslovju in matematiki, v fiziki pa tako rekoč briljirajo.

A Timss je tudi pokazal, da imajo matematiko še manj radi, kot so jo imeli pred štirimi leti, in da se jim zameri že v četrtem razredu.

Strokovnjaki vedo, da učenci niso motivirani za delo v šoli, kadar se pri pouku dolgočasijo. V Sloveniji se dolgočasi veliko dobrih učencev, več kot v drugih državah; tudi zato, ker smo si v preteklosti prizadevali, da bi čim več otrok doseglo minimalne standarde znanja. Izkušnja podobnega ameriškega modela No Child Left Behind kaže, da je treba biti zelo pozoren pri postavljanju nacionalnih ciljev. V vsakem primeru pa je zdaj jasno, da mora biti pouk zanimiv, da morajo starši vedeti, zakaj na šoli počnejo, kar počnejo, pa tudi, da mora država zagotoviti stabilno financiranje izobraževalnega sistema in ohraniti dobre projekte, tudi ko zanje zmanjka evropskih sredstev. Znanje, kako izboljšati pouk, v Sloveniji imamo, a za njegov prenos v razred potrebujemo denar.