Najcenejša je neporabljena energija

Izboljšanje energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih in posledično zmanjšanje rabe energije in drugih naravnih virov je eden poglavitnih vzvodov za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050. Za Slovenijo zakonodaja določa, da bo do leta 2030 izboljšala energetsko učinkovitost za kar 35 odstotkov glede na leto 2007, da bo omejila rabo primarne in zmanjšala rabo končne energije v stavbah. Zakaj je to tako pomembno?

Logičen odgovor dobimo pri ponudniku trajnostnih energetskih rešitev, podjetju Petrol: ker je najcenejša tista energija, ki se ne porabi. Varčnejšo rabo energije, pravijo, je mogoče dosegati na veliko načinov: s projekti za izboljšanje energetske učinkovitosti mestne infrastrukture, bodisi gre za energetske prenove javnih, poslovnih in stanovanjskih stavb, trajnostno novogradnjo, z energetsko učinkovito daljinsko energetiko, razsvetljavo in industrijo, s skrbjo za urbani vodni krog – od zmanjšanja vodnih izgub v procesu preskrbe s pitno vodo do čiščenja in ponovne rabe odpadne vode. Enak učinek prinese tudi pospešena uporaba alternativnih goriv na področju mobilnosti v povezavi s sodobnimi storitvami mobilnosti.



Pomembno je tudi izboljševanje strukture virov energije: vlaganje v proizvodnjo obnovljivih virov energije (OVE) in nadomeščanje fosilnih goriv. V Petrolu načrtujejo, da bodo imeli leta 2025 za 160 MW proizvodnih zmogljivosti iz OVE. Iz tega vira se napajajo tudi njihove javne električne polnilnice, kar je pogoj, da lahko govorimo o nizkoogljični mobilnosti.

Sonce glavni vir energije

Prisegajo zlasti na sonce in veter, sodelujejo pa tudi v projektih koriščenja geotermalne energije. Prednost ima sonce, saj je Slovenija dobro osončena, pa tudi v Evropi bi bil to lahko eden glavnih virov energije. Zato v Petrolu vlagajo v lastne sončne elektrarne, strankam pa v okviru celovitih energetskih rešitev ponujajo sončne elektrarne za dom, industrijske in druge poslovne pa tudi javne objekte. V sklepni fazi je gradnja že druge vetrne elektrarne Ljubač na Hrvaškem, ki je hkrati prva vetrna elektrarna, zgrajena brez finančnih spodbud.

Zelo pomembno pa je tudi koriščenje odvečne toplote (in hladu), ki nastaja v industrijskih procesih in ki se lahko koristno uporabi neposredno v tem objektu ali pa za daljinsko energetiko, kot na primer uporaba odvečne toplote iz metalurških procesov v Siju Metal Ravne. Za obdobje, ko obnovljivi viri še ne morejo pokriti celotnih potreb po energiji, pa je za industrijo in druge velike porabnike dober nadomestek zemeljski plin kot najčistejše fosilno gorivo.

Praktični primeri

Energetska obnova Ljubljane že nekaj časa uspešno poteka, trenutno se izvaja tretja faza projekta. V prvih dveh so s prenovo stavb dosegli energijske prihranke v višini 9282 MWh/leto, v vseh pa so krepko izboljšali delež porabljene energije iz OVE. V velenjskem poslovnem objektu Mega M so zasnovali energetsko rešitev, pri kateri lastna sončna elektrarna na strehi objekta samopreskrbno hladi in ogreva prostor in hkrati služi še mobilnosti. V Squashlandu v BTC so v celovito energetsko rešitev poleg sončne elektrarne vključili tudi obnovljivo geotermalno energijo s toplotno črpalko, pri čemer so ponovno uporabili tudi del materialov iz starega squash centra. Tudi Rižanski vodovod, ki je strateškega pomena za preskrbo z vodo, črpa vodo s pomočjo elektrike iz sončne elektrarne, priklopljene na njihov centralni nadzorni sistem, ki omogoča upravljanje na daljavo.

Prav upravljanje (in izobraževanje) je tretji pomemben vidik energetskih rešitev. Kot pojasnjujejo v podjetju, te temeljijo na digitalizaciji, zanesljivih in preverjenih podatkih ter učinkoviti rabi energije. V ta namen so razvili tehnološko IIoT-platformo Tango (Industrial Internet of Things). »Z njo pomagamo izkoristiti vse ključne informacije, ki jih ima mesto na voljo,« poudarjajo. »Pri tem se naslonimo na senzoriko, ki je že vgrajena, in po potrebi dodamo novo. Ključni podatki so prek tehnološke platforme na voljo vsem zainteresiranim deležnikom.«

Vsaka rešitev je unikatna

Petrol izvaja energetske prenove javnih in zasebnih stavb tako v velikih mestih kot v manjših krajih. Nabor rešitev je podoben, vsak posamezen projekt pa je unikaten, prilagojen stanju in potrebam naročnika. Podlaga zanj je energetski pregled, ki pokaže priložnosti za dolgoročne prihranke pri energetskih stroških in možnosti za povečanje deleža OVE v strukturi virov energije.

»Po naših izkušnjah se vse več podjetij odloča za energetski pregled, saj s tem dobijo jasen strokovni vpogled v stanje kot tudi konkretne predloge ukrepov za zmanjšanje porabe,« so povedali v Petrolu. Energetski pregled je namreč poglobljena analiza energetske učinkovitosti organizacije, opreme, sistemov, transporta in procesov na podlagi meritev energijskih tokov.

OVE in prožnost

Ne le mesta, tudi vasi naj bi postale pametne. Prvi korak do zgraditve pametne vasi je lahko samopreskrbna energetska skupnost, menijo v Petrolu. Znan primer so Luče, ki energijo črpajo iz sonca. Ključno pri tem pilotnem projektu je, da so hkrati poskrbeli za prožnost in stabilnost omrežja, sodelovanje z lokalnimi deležniki pa se je izkazalo za zelo pozitivno.

V Lučah so s pravilnim pristopom, s pomočjo naprednega vodenja razvitih sistemov OVE v tem delu omrežja povečali integracijo in proizvodnjo iz domačih sončnih elektrarn do trikrat. Da bi lahko izkoristili celoten potencial obnovljivih virov energije, bi bilo treba dopolniti regulatorni okvir, s čimer bi odpravili ovire za izrabo prožnosti na lokalni ravni, menijo v Petrolu.