Tiskane izdaje
Prehod iz osnovne šole v srednjo je pomembna prelomnica, čeprav – na srečo – manj usodna od tiste ob maturi.
Da bi bila izbira med odločitvijo za gimnazijo ali za strokovno šolo lažja, smo pred letošnjimi informativnimi dnevi za bodoče dijake in njihove starše pripravili posebno prilogo s priročnimi nasveti, ki bo izšla v četrtek, 12. februarja, in spletno aplikacijo, ki bo olajšala pregledovanje sorodnih programov.
Spletni brskalnik Vpisi v srednje šole je namenjen vsem osmošolcem in devetošolcem, ki se odločate, kam naprej po končani osnovni šoli.
V njem boste našli nekatere ključne podatke o slovenskih srednjih šolah, programih, ki jih nudijo, številu razpisanih mest, ki bodo na voljo v prihajajočem šolskem letu 2015/16, številu razpisanih mest in vpisanih dijakov v aktualnem šolskem letu 2014/15 in podatke o morebitni omejitvi vpisa. Vključili smo tudi podatke o uspehu dijakov posameznih srednjih šol na maturi oziroma zaključnem izpitu.
Vsaka od srednjih šol je predstavljena z »osebno izkaznico«, iz katere boste lahko razbrali tudi, kako na posamezni šoli spodbujajo nadarjene dijake, in kako pomagajo dijakom s posebnimi potrebami.
Po predstavljenih podatkih boste lahko brskali glede na izbrano regijo, v kateri leži šola, program, ki ga ponuja, oziroma ime šole. Med seboj lahko primerjate do tri izbrane šole, njihove osebne izkaznice pa lahko shranite in jih po potrebi tudi natisnete.
Upamo, da boste tudi s pomočjo našega brskalnika lažje prišli do najboljše možne odločitve o nadaljevanju svoje izobrazbene poti.
Uradnih osebnih izkaznic ni
Osebne izkaznice šol smo pripravili iz odgovorov, ki so nam jih te posredovale. Vsem smo namreč poslali nabor vprašanj, s katerimi smo jih želeli predstaviti. Tovrstne informacije so za bodoče dijake in njihove starše lahko še posebno koristne, saj uradnih osebnih izkaznic ni, čeprav si zainteresirana javnost zanje že dolgo prizadeva. Od leta 2006 namreč poteka svojevrsten spopad med tistimi, ki zagovarjajo razkritje podatkov o uspehu posameznih šol na maturi, in tistimi, ki pravijo, da morajo ti podatki ostati tajni, ker se bojijo morebitnih zlorab.
Tudi letos sta se, denimo, na nasprotna bregova postavila Državni izpitni center (RIC), saj člani državne komisije za splošno maturo letos prvič v svoje letno poročilo niso vključili rezultatov posameznih šol, prav tako pa podatkov o maturitetnem uspehu posamezne šole niso vključili niti v vmesno poročilo o poklicni maturi, in informacijska pooblaščenka, ki meni, da so podatki o maturitetnih rezultatih po posameznih šolah nedvomno prosto dostopne informacije javnega značaja, in obžaluje, da RIC takšnemu stališču vztrajno nasprotuje ter tako javnosti neutemeljeno odreka pravico do podatkov.
Po njenem mnenju je pritisk javnosti tisti, ki lahko spodbuja h kakovostnejšim storitvam, javnost pa tega pritiska ne more izvajati, če nima potrebnih informacij. Pomislek nasprotnikov razvrščanja šol je delno upravičen, saj je rezultate na maturi treba postaviti v kontekst različnih, denimo socioekonomskih in drugih dejavnikov.
Po drugi strani pa je ministrica dr. Stanka Setnikar Cankar že večkrat omenila, da se zavzema za notranjo in zunanjo evalvacijo šol, brez katere po njenih besedah ni mogoče načrtovati izboljšav, zato lahko pričakujemo, da bodo šole v prihodnosti same izdelale podobne osebne izkaznice.
Do takrat imajo bodoči dijaki na voljo to, kar smo pripravili v sodelovanju s šolami, ki so se odzvale.
Nekatere šole vesele priložnosti, drugim niso bila všeč vprašanja
Niso pa tega naredile vse. V nekaterih so z veseljem izkoristili priložnost, da se predstavijo, v drugih so opozorili, da je v osebnih izkaznicah premalo prostora namenjenega pestri ponudbi njihovih šolskih in obšolskih dejavnosti, kot so projektni dnevi in tedni, učenje tujih jezikov (tudi latinščine, japonščine, kitajščine), mednarodno sodelovanje, prostovoljstvo, kulturno ustvarjanje. V tretjih so opozorili na posebno skrb (tudi ta iz osebnih izkaznic ni razvidna), ki jo namenjajo dijakom iz socialno šibkih okolij, saj so zanje, denimo, ustanovili humanitarni sklad, v katerega prispevajo zaposleni, dijaki, starši in donatorji, z zbranimi sredstvi pa pomagajo dijakom pri kritju strokovnih ekskurzij, nabavi delovne obleke, učbenikov in plačilu malice.
So pa tudi šole, ki se s tako predstavitvijo niso strinjale. Sodelovanje so odklonile zaradi – po njihovem mnenju – neprimernih vprašanj.
Nekaj drugih šol sodelovanja eksplicitno ni zavrnilo, toda odgovorov kljub obljubi in večkratnim pozivom nazadnje niso poslale.
Usposobljeni za profesionalno, družbeni in osebno življenje
Res je, številke o vpisu ali dosežkih na maturi ne morejo razkriti šolskega vsakdanjika. Tudi zato smo jih poskušali umestiti v kontekst sodelovanja z dijaki, ki so bodisi nadarjeni bodisi potrebujejo dodatno pomoč. Vprašali smo tudi, kako preprečujejo neprimerno vedenje in kako ravnajo ob morebitnih izbruhih nasilja, toda odgovore smo nazadnje izpustili, ker se je izkazalo, da osebnih izkaznic ne dopolnjujejo, kot smo želeli. Zbrane informacije bomo zato predstavili v posebnem prispevku.
Še posebej so nas razveselila spremna pisma, saj se je iz njih pokazalo, kako srčne in predane pedagoge imamo. Bojan Lampret, ravnatelj strojne šole na Ptuju, je, denimo, zapisal: »Situacija v državi, predvsem v industriji, je taka, da hlastajo po usposobljenih strokovnjakih, ki morajo k temu biti še ljudje. Tu pa moramo šole odigrati svojo vlogo in o nas lahko rečem, da delamo zelo veliko prav na tem, da dijaki zapuščajo našo šolo usposobljeni tako za profesionalno kot tudi za družbeno in osebno življenje. Mogoče samo ena anekdota našega učitelja, ki v tem času, obremenjenem z denarjem, pravi: 'Ne morejo me tako malo plačati, da ne bi šel v razred med mladino z veseljem in poslanstvom, da jih oborožim za smiselno življenje.'«
