Tiskane izdaje
Ljubljana - V novi podatkovni zgodbi Fužine (ni)so geto, ki je nastala v okviru Delovega projekta za razvoj podatkovnega novinarstva, smo se lotili dekonstrukcije mita o tem, da je domnevno najbolj razvpita ljubljanska soseska geto.
Ljubljanska soseska, ki sicer sodi v četrtno skupnost Moste, v javnem diskurzu že več kot dvajset let vztraja kot geto. Tam bojda živijo sami južnjaki, čefurji po domače, ulični pretepači, ljudje s socialnega dna, brez prihodnosti, brez upanja, tako rekoč ljubljanski lumpenproletariat.
Ta urbani mit smo soočili z dejstvi o družbenih in varnostnih lastnostih blokovskega naselja, ovekovečenega v leposlovju, na odru in filmu. Prav tako smo ta dejstva primerjali z dejstvi o drugih ljubljanskih četrtnih skupnostih in o sami prestolnici.
O fužinskem življenju smo povprašali nekaj znanih Slovencev, ki so v naselju odraščali, pa ljudi, ki se s Fužinci ukvarjajo po poklicni plati, denimo z ravnateljico tamkajšnje osnovne šole Martina Krpana in s komandirjem policijske postaje Ljubljana Moste Simonom Slokanom. Ozrli smo se tudi v zgodovino nastanka naselja med Zaloško cesto in Ljubljanico.
Sprehodite se skozi interaktivne Fužine
***
Kako smo zbrali podatke
Družbeno statistiko Ljubljane, četrtnih skupnosti mestne občine in soseske Fužine smo pridobili pri statističnem uradu (Surs). Ker smo potrebovali določene vrste podatkov, ki se ne zbirajo letno, nam je Surs posredoval podatke iz popisa leta 2011. Zaradi primerljivosti so se morali seveda vsi nanašati na isto leto.
Fužine kot naselje uradno ne obstajajo, zato nam je Surs posredoval podatke o njih na podlagi 63 prostorskih okolišev, ki sodijo na območje nekdanje krajevne skupnosti Nove Fužine. Pridobili smo podatke o spolu, starosti, državljanstvu, priseljenstvu, izobrazbi, delovni aktivnosti, brezposelnosti, razmerah v gospodinjstvu in podobno.
Toda to je bil lažji del naloge. Podatke o varnostnih vidikih Ljubljane, četrtnih skupnosti in Fužin smo morali pridobiti tudi pri policiji. Ta nam je posredovala anonimizirane podatke o vseh kaznivih dejanjih ter kršitvah javnega reda in miru, ki so bili v letu 2011 zaznani na območju ljubljanske policijske uprave, ki pa ne pokriva le mestne občine Ljubljana, temveč še 37 drugih občin. Tabele so skupaj štele več kot 150.000 vrstic in nebroj kolon, vsebovale pa so geografske podatke o storjenih dejanjih oziroma prekrških na eni strani ter podatke o osumljencih, oškodovancih in kršiteljih na drugi (spol, starost, državljanstvo, prizorišče, vrsta kaznivega dejanja ali kršitve, intervencije, poškodbe in drugo). Sledilo je dolgotrajno čiščenje in preurejanje podatkov, da smo iz njih naposled iztisnili te, ki jih danes objavljamo na portalu delo.si v okviru interaktivne podatkovne zgodbe.
Sprehodite se skozi interaktivne Fužine
***
Kaj je geto
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je bil geto nekdaj mestna četrt, v kateri so živeli Židje, danes pa v Združenih državah Amerike označuje del mesta, v katerem živijo temnopolti prebivalci. V Sloveniji nimamo ne židovskih ne črnskih četrti, a se o Fužinah že več kot dve desetletji govori kot o getu, četudi te teze po dostopnih podatkih doslej še nihče ni potrdil. Nasprotno, družboslovna stroka že več kot deset let ugotavlja, da so Fužine neutemeljeno stigmatizirane.
Za Evropo močno segregirani mestni predeli niso značilni. V zgodovini stare celine smo poznali zlasti židovske gete, na Severnem Irskem so nekatere soseske še danes razdeljene, toda kakšnih vidnejših getoiziranih mestnih območij v Evropi ni.
Kar zadeva družbenoekonomske vidike segregirane soseske kot prostorsko ločene od večinske populacije, se njene lastnosti kažejo na ravni kakovosti bivalnih prostorov, participacije na trgu dela, izobraženosti, po prihodkih, družbeni mobilnosti, demografski strukturi in podobno. Prihodki družbeno izoliranih skupin se v časih krize znižujejo hitreje kot prihodki večinskega prebivalstva, ugotavljajo raziskovalci. Kar zadeva varnostne vidike, se ti merijo po ravni kriminala, zlasti nasilnih in premoženjskih kaznivih dejanj ter uporabe in prodaje droge. Kar zadeva politične, pa glede na participacijo na volitvah in v politiki.
Sprehodite se skozi interaktivne Fužine
***
Fužine niso geto
Analiza vseh pridobljenih družbenih in varnostnih podatkov je dokončno ovrgla urbani mit o tem, da so Fužine segregirana mestna soseska, kaj šele, da so geto. Podrobnejši analizi obeh vidikov Fužin, ki smo ju preučevali, bomo v Delu objavili jutri in pojutrišnjem, v prihodnih tednih pa tudi video pogovori, članki in fotogalerije.
Čeprav se zavedamo, da smo z našo analizo bolj ali manj le popraskali po površini družbene slike Fužin v primerjavi z Ljubljano, lahko za družbeno področje na podlagi zbranih podatkov trdimo, da se soseska med Zaloško cesto in Ljubljanico v splošnem skorajda ne razlikuje od povprečja v ljubljanski mestni občini.
Po spolu in starosti so Fužine v splošnem preslikava Ljubljane. Največje razlike se kažejo pri kriteriju priseljencev, a vendar manjše, kot smo pričakovali glede na zgodovino nastanka Fužin in njihovo družbeno stigmo.
Glede na varnostne podatke pa bi morali biti zelo drobnjakarski, da bi med Fužinami in Ljubljano našli bolj opazne razlike. Tako lahko sklenemo, da Fužine niti na področju varnosti niso segregirane, prav tako jih ne moremo označiti za geto. V primerjavi z Ljubljano so celo nekoliko bolj dolgočasne.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
***
Če vas zanima, kaj vse smo leta 2014 pripravili v projektu Delodata, se odpravite:
-> v kategorijo Multimedija
od tam pa
-> v podkategorijo Delodata
ali pa skočite kar takoj na delo.si/delodata
