Kakšen je slovenski medijski trg v številkah

Število medijev vseskozi narašča, med etabliranimi pa za zdaj ni večjih sprememb.

Objavljeno
06. maj 2015 21.44
Klara Škrinjar, Ozadja
Klara Škrinjar, Ozadja

V okviru interaktivnega sprehoda skozi domačo in globalno medijsko krajino smo pregledali tudi razvid slovenskih medijev. To je evidenca, ki jo vodi ministrstvo za kulturo. V razvidu je trenutno vpisanih 1860 medijev, pri čemer nimajo vsi mediji zavedene elektronske različice, zato obstajajo določena odstopanja pri primerjavi z originalnimi podatki. Število medijev vseskozi narašča, saj je bilo leta 2007 v razvid vpisanih 1230 medijev.

Največ tiskanih medijev

Veliko večino medijev v Sloveniji predstavljajo tiskani mediji (1182). Med njimi je število dnevnikov bolj ali manj enako, saj je bilo po podatkih ministrstva za kulturo leta 2007 sedem tiskanih dnevnikov; prav toliko kot jih je po naših podatkih tudi danes na trgu: Delo, Dnevnik, Večer, Slovenske novice, Finance, Primorske novice in Ekipa.

Sicer pa je na slovenskem medijskem trgu za več kot polovico manj od tiskanih medijev elektronskih medijev, in sicer 452. Sledijo televizije (111), ki so na medijskem trgu zastopane v približno enakem deležu kot radijski mediji (109).
Največ jih izhaja večkrat na leto (35 odstotkov), vsak dan (27 odstotkov) in enkrat na mesec (22 odstotkov).

Največji izdajatelj glede na število medijev, ki jih izdaja, je družba Salomon, ki ima v svojem portfoliu kar 32 medijev. Sledita Adria Media Ljubljana in Delo, oba z 20 mediji. Finance izdajajo 17 medijev, Dnevnik 15, javna RTV pa 14 medijev.

V Sloveniji več kot 2000 novinarjev

Povsem natančne ocene števila novinarjev nimamo. Po podatkih iz decembra 2014 2280 oseb opravlja poklic novinar, od tega jih je 1581 zavedenih kot zaposlenih, 699 pa samozaposlenih. Vendar ti podatki ne vključujejo vseh, ki dejansko opravljajo novinarska dela. Vir podatkov so namreč obrazci za prijavo oseb v obvezna socialna zavarovanja. Podatek o poklicu kodirajo delodajalci oziroma zavezanci sami. Pri novinarjih je lahko oseba formalno zaposlena nekje drugje in opravlja novinarsko dejavnost kot honorarno delo.

Podatki, ki kažejo zaposlitve po dejavnostih (v nadaljevanju), pa obsegajo vse osebje, zaposleno v določeni dejavnosti, torej ne zgolj tiste, ki opravljajo novinarska dela. V dejavnosti izdajanja časopisov je bilo tako konec lanskega leta zaposlenih 1088 oseb, v dejavnosti izdajanja revij in druge periodike pa 421. Zaposlenih v radijski dejavnosti je bilo 755, zaposlenih v televizijski dejavnosti pa 1749.

Mednje sodijo tudi svobodnjaki in samozaposleni. Njihovo število je mogoče preveriti v razvidu samostojnih novinarjev, ki ga vodijo na kulturnem ministrstvu. Na dan 10. aprila je bilo v njem zavedenih 876 samostojnih novinarjev.