Tiskane izdaje
Ljudje se odločijo za ta nenavadni festival, da bi preživeli ves teden v oddaljeni puščavi, odrezani od sveta, predvsem pa da izkusijo umetnost, glasbo in svojevrstno skupnost, ki se iz leta v leto bolj razvija.
V puščavi ni ničesar, ne vode, ne hrane, niti elektrike in prenočišč, zato so primorani udeleženci festivala prinesti vse s seboj, kar pa naredi vse skupaj še bolj zanimivo.
Festival so prvič organizirali leta 1986. Tempelj v obliki stoječega moža so prvič postavili leta 2000, avtor Davis Best pa ga je posvetil v prometni nesreči umrlemu prijatelju. Izdelal ga je iz recikliranih ostankov sestavljank iz neke tovarne.
Tempelj je postal med udeleženci zelo priljubljen, že med gradnjo so mu številni ponudili pomoč. Ko so ga končali, je postal mesto molitve različnih ver, verovanj in prepričanj. Vsak delček templja je imel napisano posvetilo umrlim, v notranjosti so uredili tudi oltar.
Zaradi priljubljenosti so organizatorji Besta prosili, ali bi lahko tempelj postavil tudi prihodnje leto. Vse odtlej ima festival svoj tempelj, ki ga izdela ekipa približno 80 prostovoljcev.
Objekt je vsako leto večji, ob koncu festivala pa ga zažgejo in tako dokončno počastijo mrtve ter se od njih poslovijo.
