Tiskane izdaje
Led na Arktiki in drugih delih sveta se počasi in vztrajno res tali, gladina morja pa skupaj s povprečno temperaturo počasi narašča.
Kljub napovedim o hitrem taljenju ledu na Severnem polu je hladno poletje leta 2014 prineslo presenetljivo dobre novice o ponovni odebelitvi ledu na Severnem tečaju. Arktični led je leta 2014 znova pokrival 5,62 milijona kvadratnih kilometrov oziroma 43 odstotkov večjo površino kot leta 2012 in se je po letih krčenja znova skoraj vrnil na raven izpred desetih let.Medvladne konference o okoljskih spremembah (IPCC) s srednjo verjetnostjo ocenjujejo, da bi ledene površine lahko padle pod številko milijon kvadratnih kilometrov že do leta 2050, čeprav so dolgoročne napovedi lahko zelo nehvaležne.
Dr. Ed Hawkins, ki vodi raziskovalce Arktike na Univerzi Reading, opozarja na naravno variabilnost, ki poleg človeškega faktorja vpliva na nihanje površine ledu, saj njihove preverjene raziskave kažejo, da je bil vpliv človeka na taljenje ledu vsaj do leta 2005 približno polovičen, druge spremembe pa so bile odvisne od naravnih dejavnikov.
Spremembe morskega ledu močno vplivajo na morski ekosistem in temperature površine morske vode. Temperatura zraka v vseh letnih časih med oktobrom 2014 in septembrom 2015 je presegla povprečje za 3 °C v širših območjih na Arktiki, medtem ko je bila povprečna letna temperatura zraka nad arktičnim območjem 1,3 °C višja, kar je največ po letu 1900. Izguba morskega ledu in naraščajoče temperature habitata negativno vplivajo na mrože, najbolj zastopane prebivalce Arktike, v Barentsovem morju pa povzročajo migracijo ribjih jat proti polu. Kopenska vegetacijska produktivnost in nadzemna biomasa se zmanjšujeta že vse od leta 2011.
V zadnjem poročilu arktičnega raziskovalnega programa iz leta 2015 poročajo, da veliko znamenj kaže na to, da so sestavni deli okoljskega sistema po vsej Arktiki še naprej pod vplivom dolgoročnih trendov naraščanja temperatur zraka.
Arktika je območje, ki obdaja zemljepisni severni tečaj. Njene meje je izredno težko določiti, v glavnem pa pokriva Arktični ocean, sever Kanade, Aljaske, Grenlandije in Evrazije. V večini primerov je področje Arktike omejeno s severnim tečajnikom, ki omejuje območje, kjer sonce en dan v letu ne vzide in eno noč ne zaide, julijsko izotermo 10 °C in drevesno mejo. Ime Arktika je nastalo iz grške besede αρκτος, ki pomeni medved in je povezano z ozvezdji Malega in Velikega medveda, ki sta vidni v bližini zvezde Severnice.
Arktika kot celota nikdar ni bila pod neposredno politično upravo nobene države. Med hladno vojno sta ji ZDA in Sovjetska zveza posvečali veliko pozornost, saj je čeznjo vodila najkrajša pot med obema državama, po kateri bi lahko izvedli napad. V 50. in 60. letih 20. stoletja so na njej preizkušali podmornice in drugo vojaško opremo.
