Tiskane izdaje
Leta 1976, torej pred štiridesetimi leti, se je na Mars spustila robotska sonda Viking 1. Potem ko se je leta 1957 z izstrelitvijo sovjetskega Sputnika 1 začela vesoljska doba, je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bodo vesoljska plovila usmerila tudi v večje vesoljske globine in planete našega sončnega sistema in prav Mars je planet, ki je že od nekdaj zelo zanimal človeštvo.
Pri poletih vesoljskih sond proti Marsu so imeli največ sreče in uspehov Američani. Leta 1965 je mimo Marsa uspešno letela sonda Mariner 4. Leta 1969 sta mimo Marsa prav tako uspešno leteli sondi Mariner 6 in Mariner 7. Leta 1971 je Mariner 9 postal prvi umetni satelit Marsa. Vse te sonde so posredovale v marsičem nov pogled na »rdeči planet«.
Fotografije so prekosile vsa pričakovanja, saj sta oba orbiterja posredovala 52.000 fotografij, pristajalna modula pa 4500 fotografij, prav tako sta dala na voljo prve bližnje posnetke površine Marsa in opazovala variacije v atmosferi več Marsovih let. Vikingova orbiterja sta posnela ali kartografirala 97 odstotkov površine Marsa.
