Tiskane izdaje
Poletni solsticij nastopi, ko se severna polobla Zemlje zaradi nagnjenosti njene osi najbolj približa Soncu. Beseda solsticij izvira iz latinske besede 'solstitium', ki pomeni 'sonce miruje'.
»O kresi se dan obesi« je star pregovor, ki je povezan z najdaljšim dnevom v letu oziroma najkrajšo nočjo, ko se pomlad prevesi v poletje.
Po ljudskem koledarju se najkrajša noč − kresna noč − praznuje v noči s 23. na 24. junij. Ne glede na to, kdaj je poletni solsticij na uradnem koledarju. 24. junija goduje sv. Janez Krstnik, ki je po pokristjanjevanju nadomestil pogansko božanstvo Kresnika.
Tudi drugod po Evropi potekajo različna praznovanja prestopa v nov letni čas, med drugim solsticij vsako leto, ob britanskem Stonehengeu, slavi na tisoče obiskovalcev.
Po poletnem solsticiju se začnejo dnevi na severni polobli spet postopoma krajšati.
Tradicionalno se je na dan poletnega sončevega obrata častilo vez z naravo in elementarnimi ter duhovnimi bitji, opravljali so se obredi za zdravljenje planeta, vidstva, ljubezni, spolnosti, ustvarjalnosti, sreče, zdravja, želja in zaščite.
