Trata, trata, tratata, šeme smo, ha, ha

Naj za uvodne takte poskrbi Mira Voglar, avtorice številnih glasbenih pravljic, didaktičnih iger, ugank, izštevank in pesmi za otroke.

TRILI, TRILI, TRILILI

Trili, trili, trilili, ali veste kdo smo mi?
trata, trata,tratata, šeme smo, ha,ha.
Trili, trili, trilili,, vsaka šema se vrti,
trata, trata,tratata, glasno cepeta.
Trili, trili, trilili, cepetajmo zdaj še mi,
trata, trata,tratata, da bo zima ušla.

Kot boste videli v fotogaleriji, bržkone pa ste to doživeli že sami, po vsej Sloveniji potekajo pustna rajanja. Če današnje jutro ni bilo prenaporno in bi še naprej odganjali pomlad, navajamo, kam vas ta konec tedna še lahko zanese.

Vrhunec Kurentovanja bo sicer na nedeljski mednarodni povorki, ki si jo vsako leto ogleda več desettisoč ljudi od blizu in daleč, danes pa v najstarejšem slovenskem mestu, na Ptuju, diši že od jutra, saj  potekala deseta tradicionalna karnevalska dobrodelna obarjada. Zvečer bo na sporedu še največji karnevalski bal v Sloveniji z več kot 3000 udeleženci, ki jih bo zabavala Tanja Žagar in skupina Pajdaši.

S klikom na fotografijo se vam razpre prostorski posnetek. Potem pa se z miško ali nagibom telefona premikajte po prostoru.

Foto: Voranc Vogel/Delo

Foto: Voranc Vogel/Delo

V Ljubljani se je dopoldne odvil tradicionalni Zmajev karneval. Več kot tisoč mask se je z zmajem na čelu podalo na dolgo pot od Brega do Kongresnega trga.

V Litiji gensko križali zajca in grozdje

Pod sloganom Državna blaginja, ne jamramo, krademo, se je danes večtisočglavi množici na tradicionalnem pustnem karnevalu v Litiji med drugim predstavila tudi pustna slovenska vlada z nepozabnim Mirom Cerarjem in zunanjim ministrom Kahlom Ehjavcem.

Manjkala ni niti Angelca Merkolova iz Berlina, ki je v svojem značilnem slogu vabila vse uboge in pomoči potrebne naravnost v mohamedansko Evropo. Družbo jim je delal tudi pustni predsednik Borči, ki je kot pravi kapitan krmaril čoln tja daleč nekam. Vlada si je za tokratni obisk izbrala prav Litijo, saj je želela izvedeti in na lastni koži občutiti, kako bije srce Slovenije, ki je velikodušno in dobrohotno. Na tisoče ljudi se namreč pomika iz vzhoda na zahod, naša pustna vlada pa odhaja v deželo praznega prostora, ki jih bo naselila z našimi čistikrvnimi oderuhi, prevaranti in tajkuni.

Foto: Bojan Rajšek

Litijanom so se tokrat na modni pisti predstavile povsem v burke zavite kandidatke za misice leta 2020, ki se bodo zavzemale za evropski nemir, za lačne evropske otroke in med drugim tudi za neenakopravnost. Skupina iz Šentvida pri Stični je prikazala neuspeli poizkus genskega inženiringa na primeru križanja zajca in grozdja.

Podjetje Čebelex pa je predstavilo postopek pridobitve bio izdelka od »arcnij do medu«. Ljudem so se orosile oči, ko so videli skupino Štafeto mladosti in tudi metuljčki iz Radomelj so letali po litijskem zraku. In tudi čisto pravi pustni Afrikanarji so prišli na obisk k tamkajšnjemu županu, ki pa jih zaradi službene odsotnosti žal ni mogel sprejeti. Čisto prave čarovnice so prispele iz Cerknice in tudi ptujskih kurentov na litijskih ulicah ni manjkalo. Prišli so odganjati zimo, ki pa je že brez njihove pomoči že pred dnevi odjadrala tja daleč nekam na sever.

Prvi večji pustni karnevali v organizaciji Turističnega društva Litija so se začeli z letom 1958. Takrat so k sodelovanju pritegnili domala vse litijske delovne organizacije in priprave na ta dogodek so potekale praktično vse leto. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko je litijski karneval dosegel vrhunec, je prireditev obiskalo tudi do 20.000 gledalcev.V novem tisočletju je vnema za sodelovanje na tradicionalnem pustnem karnevalu popustila in pustne povorke so se skrčile le na nekaj skupin. V zadnjih letih poskušata litijska občina in Turistično društvo Litija vnovič oživeti nekdaj imeniten dogodek.

V Kobaridu so se po šestih desetletjih prebudili sournki

Bogata posoška pustna tradicija je od danes bogatejša za kobariške sournke, starosvetno skupinsko masko. Po letu 1952 so se namreč spet vrnili na tamkajšnje ulice ter preganjali radovedneže in seveda zimo.

Dve risbi sta bili edini vir predkrščanskega pustnega običaja, ostalo pa je sedemčlanski študijski krožek ŠK Sovrnk pod mentorstvom Petra Domevščka iz Posoškega razvojnega centra in zgodovinarke Vilme Purkart iz Zavoda Feniks izčrpal iz ustnih virov starejših Kobaridcev. Domevšček zato dopušča možnost, da so sodobni sournki morebiti nekoliko drugačni enaki tistim iz preteklosti.

Foto: Blaž Močnik

Oblečeni so v stare hlače in ovčji kožuh (nekoč so nosili tudi medvedovega), iz ovčje kože je izdelano tudi pokrivalo, ki je zvito v stožec. Okoli pasu imajo prepasano verigo, na kateri so obešeni zvonci. Obraze in roke si fantje namažejo s sajami, ki jih nosijo s seboj v kotličku in trosijo tudi med mimoidoče ter jim grozijo. Saje so včasih zamenjali tudi z živalsko krvjo, medtem ko v drugi roki nosijo metlico ali staro krtačo.

Sournke sestavlja štirica poskočnežev. Na čelu teče trojica, ki je med seboj povezana z vrvmi, na vajetih pa jih drži gonjač oziroma priganjalec z bičem ali palico. Po pričevanju so se sournki na ulice podali na pustno nedeljo po dopoldanski maši. Ker pa je bilo celodnevno tekanje precej utrujajoče, so se fantje v maskah menjavali na dve do tri ure.

Pust v Hrušici ni karneval v Riu

V Hrušici pa je bila danes poberija. Od vrat do vrat so škoromati pobirali darove, s katerimi bi se živeči duhovom svojih prednikov radi odkupili za vse, kar so jim ti storili dobrega. (fotografije si oglejte v galeriji)

Foto: Jože Suhadolnik

Preberite reportažo: Pust v Hrušici ni karneval v Riu

Po Sloveniji

Sicer pa je bilo danes zelo živahno tudi na Igu, kjer je potekal 18. tradicionalni Podkrimski pustni karneval, na katerem je sodeluovalo okoli tisoč domačih in gostujočih mask.

Kot vsako leto je bilo pestro tudi na Viru pri Domžalah, kjer so organizirali že 26. pustno rajanje. Začelo se je danes ob 15. uri z otroškim živžavom in animacijo plesne šole Miki pod šotorom v športnem parku na Viru. Ob 20. uri pa se bo nadaljevalo s skupino Gadi in ansamblom Saše Avsenika ter tradicionalnim izborom najboljših pustnih mask.

Na Gorenjskem je pustni karneval s povorko, v kateri sodelujejo društva, klubi in druga združenja s skupinskimi maskami, potekal na Bledu. V znamenju pusta je te dni tudi Kranj, kjer je bila popoldan osrednja povorka po mestnih ulicah.

Na Obali so se v pustnem času združile vse tri občine, v okviru osmega Istrskega karnevala pa je bila pustna povorka v Kopru.

Bogata pustna tradicija je tudi na Dolenjskem, danes je pustno rajanje za najmlajše v Novem mestu pripravilo društvo Mojca, ki je med drugim razdelilo 600 krofov. Za največje pustovanje v Posavju s »fašjenkom« že 18. doslej pripravljajo v Dobovi, kjer je današnji večerni program namenjen predvsem odraslim maškaram.

Eno najdaljših tradicij pustnih običajev imajo tudi v Šaleški dolini, kjer je bil na sporedu že 63. pustni karneval Pust šoštanjski. Na Koroškem večji pustni karneval popoldne že 38. doslej pripravljajo v Kotljah. Skupine bodo krenile od Rimskega vrelca in se predstavile v vaškem centru.

Kam pa v nedeljo?

Vrhunec bo na Ptuju, lahko pa vas zanese tudi v Domžale na nedeljski pustni karneval, ki se bo začel ob 14. uri s sprevodom mask po Bukovčevi cesti od Papirnice na Količevem do športnega parka. Tam bo ob 15.30 sledila še pustna zabava s Kvartopirci in Ognjenimi muzikanti, ki bo trajala do 22. ure. Torek bo v znamenju pustnih žalnih slovesnosti, ki se bodo končale ob 18. uri s sežigom pusta na virskem saharskem hribu.