Tiskane izdaje
Še na začetku tisočletja je bila Slovenija precej bolj premožna z zlatom. Junija 2001 je namreč iz naslova delitve premoženja nekdanje Narodne banke Jugoslavije prejela pripadajoči delež 16,4 odstotka deviznih zalog v zlatu. Takrat je v bilanco Banke Slovenije oziroma v last Republike Slovenije prišlo 242.788,3 unče zlata, kar je približno 7,55 tone.
V skladu z dolgoročno naložbeno strategijo in po vzoru številnih drugih evropskih centralnih bank je Banka Slovenije leta 2005 prodala približno 2,5 tone zlata (80.360,888 unče zlata). Ob vstopu v evroobmočje s 1. januarjem 2007 je v skladu s statutom Evropske centralne banke pa je morala del deviznih rezerv prenesti v rezerve Evropske centralne banke, od tega 15 odstotkov v zlatu. Zaloge zlata so se tako zmanjšale za še dodatnih 1,85 tone zlata.
Podobno kot Slovenija so tudi nekatere druge države članice v zadnjih petnajstih letih zmanjševale svoje zaloge zlata. Avstrija je od leta 2000 do 2011 prodala približno 97,5 tone zlata, tako da danes poseduje okoli 280 ton zlata. Madžarska, ki je leta 1980 posedovala okoli 64,4 tone zlata, ga je večino prodala v osemdesetih letih, danes pa ga ima v lasti samo še 3,1 tone. Italija pa je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prodala skorajda 500 ton zlata, nato pa je svoje zaloge v devetdesetih letih povečala za slabih 380 ton in od takrat ni več prodajala zlata. Danes ima Italija v lasti 2451,8 tone zlata, kar jo uvršča na tretje mesto držav, ki imajo v lasti največ zlata na svetu.
Sicer pa so na prvem mestu ZDA (8133,5 tone), na drugem Nemčija (3378 ton), mednarodni monetarni sklad (2814 ton), Italija (2451 ton), sledijo še Francija (2435,4 tone), Kitajska (1823,3 tone), Russija (1498,7 tone), Švica (1040,1 tone), Japonska (765,2 tone), Nizozemska (612,5 tone) in Indija (557,7 tone).
Slovenija hrani svoje zaloge, ki znašajo okoli 13,9 odstotka vseh njenih deviznih rezerv, v trezorjih, ki se nahajajo v tujini.
