Tiskane izdaje
O tem, kako je verjetno najbolj slavni hollywoodski producent Harvey Weinstein, čigar filmi so skupno prejeli več kot 300 oskarjevskih nominacij, zlorabil svoj položaj moči in jih tako ali drugače napadel, so do zdaj javno spregovorile igralke, kot so Rosanna Arquette, Mira Sorvino, Romola Garai, Rose McGowan, Ashley Judd, Léa Seydoux, Gwyneth Paltrow, Angelina Jolie, Asia Argento in druge. Izkazalo se je, da je mož enako tehniko uporabljal že leta, če ne desetletja, in zdaj je končno kanila kaplja čez rob. Posledica je bila njegova odpustitev iz podjetja, ki ga je pravzaprav sam ustanovil, o sodnih postopkih pa za zdaj še ni govora.
O primeru Weinstein in širše o seksizmu v filmski industriji in na velikem platnu smo se pogovarjali v tokratnih Popkulturnih pogovorih.
Na podkaste se lahko naročite neposredno na iTunes ali pa si bližnjico do njih uredite v kateri od aplikacij za mobilne telefone ali na SoundCloudu. Tukaj pa lahko dostopate še do rssja. Montaža podcasta: Maja Zupanc, Film Flow.
Nekaj poudarkov iz pogovora:
Epidemija odstopov nadlegovalcev
Igor Harb: Harvey ni edini. V zadnjih dveh tednih sta bila odstavljena še dva filmska urednika. Ista zgodba. Andy Signor, urednik priljubljene serije videov Honest Trailers na youtube kanalu Screen Junkies, pred njim pa Harry Knowles, urednik Ain't It Cool News, ene prvih spletnih strani, posvečenih filmov. Pred tem smo v zadnjem letu videli odhode direktorja Uberja, novinarja in urednika Fox News. V ameriški poslovni kulturi je to očitno pogosta praksa.
Zakaj je pri nas podobna scena?
Ida Weiss: Pri nas v filmu ni nič drugače kot v drugih panogah, še vedno živimo v kulturi, ki je polna latentnega seksizma. Že razne šale, ki letijo v pogovorih s kolegi, so nesprejemljive. In tega je ogromno. To je družbeni problem.
In zakaj ni?
Ida Weiss: Je pa bistvena razlika med evropskim filmom in ameriškim. Tam je industrija izjemno močna in tovrstna dejanja so pogostejša, ker je več ljudi, ki si želi vstopiti v ta posel. Tako je tudi več prostora za zlorabe in prikrivanja. V Evropi, vsaj kolikor jaz poznam sitaucijo, se to ne dogaja na takem nivoju. Tudi zaradi tega, ker je film pri nas, v Evropi, kulturna dobrina, državno subvencionirana, kjer vseeno veljajo drugačne vrednote in drugi načini sodelovanja kot v ZDA, kjer je to biznis in borba.
Ali Slovenski filmski center spodbuja enakopravno zastopanost?
Ida Weiss: To ni formalno predpisano, ampak mislim, da želijo pri vsakem razpisu vzeti v obzir tudi to, da so vključene scenaristke in režiserke.
Bi bilo prav filme Romana Polanskega in Woodyja Allena ignorirati?
Mateja Košir: Je Leni Riefensthal umetnica ali nacistka? Priznati kakovost filmom Woodyja Allena je nekaj, slaviti njega kot osebnost pa nekaj povsem drugega.
Ne gre prezreti, da Harvey ni umetnik.
Ida Weiss: Seveda. Kolikor sem jaz prebrala, je on zame navaden zafrustriran kreten, ne vem, kako naj drugače rečem ... svinja. Jaz upam, da ne bo to zgodba, kjer se dvigne veliko prahu, potem pa ni dejanskega učinka.
Se bo vrnil tako, kot se je Mel Gibson?
Ida Weiss: Prepričana sem, da se bo. Ker je to hollywoodski sistem, ki požira samega sebe. Čas bo naredil svoje, odvetniki svoje in karavana bo šla dalje.
