Tiskane izdaje
»Medve z Nino imava cel kup zgodb. Celo sočasno sva bili noseči in potem sta Rifle in Boris Cavazza pazila najina otroka. Ampak ne moreva vsega povedati tokrat, nekaj moramo prihraniti za 30-letnico,« v smehu pove Urška, ko z Nino odhajata z intervjuja. A vendar sta povedali veliko: o spominih, novi stari predstavi Dan norosti, šalah iz zakulisja in trdem delu.
Nekaj poudarkov iz pogovora objavljamo spodaj, celotnemu pogovoru pa lahko prisluhnete v podkastu:
Na podkaste se lahko naročite neposredno na iTunes ali pa si bližnjico do njih uredite v kateri od aplikacij za mobilne telefone ali na SoundCloudu. Tukaj pa lahko dostopate še do rssja. Montaža podcasta: Maja Zupanc, Film Flow.
⚫ O tem, zakaj gredo v Špas teater tudi ti, ki sicer ne hodijo v gledališče
Urška: Pri nas imamo teme, ki so bliže ljudem. Ne gre za to, kje je kaj bolj kakovostno, z našimi temami se ljudje pač lažje identificirajo. Naše največje uspešnice so bile tiste, v katerih smo obravnavali moško-ženske odnose, čeprav tega včasih tudi sama nisem razumela, ker smo vse že petkrat povedali, a je šestič spet vžgalo. Na leto pride k nam okoli 160.000 ljudi, upravičili smo svoj sloves, Špas je blagovna znamka, veliko vlagamo v produkcijo, v igralce in ustvarjalce. Verjetno je to pri nas drugače kot v drugih komercialnih teatrih, ki so rasli kot gobe po dežju, a jim ni uspelo.
Nina: Ljudje imajo radi prijetne stvari, a predstava mora biti kakovostna in producent hitro ugotovi, kako kakovostna je, ko gre po njej na blagajno. Urša je denar pametno vlagala naprej, ni varčevala pri tem, kako bodo igralci oblečeni in kakšna bo scenografija. Na koncu vse to šteje. Komedija ima pri nas slabšalni predznak, a ne bi smelo biti tako, saj je najtežje pri občinstvu izzvati pristen smeh. Ko se dvorana s 500 ljudmi zasmeji, je občutek popoln. Urša ima nos, ve, kaj bo uspešno. Na začetku so se nekateri igralci zmrdovali, da ne bodo igrali v Špas teatru, a ko so videli Uršine rezultate, so vsi prišli k njej.
⚫ O tujih trendih in načrtih
Urška: Če sem odkrita, nimam pojma, kakšni so trendi v tujini (smeh). Delam po občutku, včasih mi prinesejo tekste, včasih pa v google napišem Best Comedy Broadway. Imam pa tudi svoje ideje, želela sem delati radio v živo in Jure Karas je naredil super tekst za Bunderla & Godler šov. To je bila na primer moja ideja, Dan norosti je klasičen tekst, 5.moških.com je španska franšiza. Se mi pa zdi, da je zdaj čas za klasične komedije, zato bomo na oder postavili dve, Dan norosti in Noro dekliščino. Lahko tudi že izdam, da bomo delali koprodukcijo Štajerc v Ljubljani, to komedijo je pred mnogo leti napisal Tone Partljič in je klasika.
⚫ O moči televizije
Urška: Za nas je zelo pomembno, da so igralci znani. Predstavo težje prodamo, če v njej ni znanih igralcev. Je pa zanimivo, da ko je Denis Avdić samo na radiu, dobro prodajamo njegove predstave, ko se pojavi na televiziji, pa prodaja upade tudi za polovico. Ranko Babić je bil v Eni žlahtni štoriji pozitiven lik, zato se je predstava Moška copata odlično prodajala. Takšnih stvari se naučiš z leti, kdaj smo se tudi že opekli.
Nina: V Usodnem vinu sem igrala zelo negativen lik, a vendar so bili otroci po gostovanjih z Lutkovnim gledališčem navdušeni. Za menoj so vpili: Ines, Ines! In sem jih vprašala, kaj vpijejo, saj je Ines vendar zoprna hudobna ženska. Oni pa so rekli, da je super (smeh). Ljudje vedo, da je to le igra.
