Le kaj bi nam živali povedale, če bi znale govoriti? Ker je ravno danes svetovni dan živali, bi jim z veseljem dali besedo, a sva jo iz praktičnih razlogov raje predali strašno hudi Poloni Samec, vodji Zavetišča za zapuščene živali Horjul, ki je oskrbela že nešteto ranjenih, zapuščenih in izgubljenih živih bitij. In kaj bi nam rekle? »Da žival ni človek,« je globoko prepričana.
Tokrat smo v podkastu skupaj na dan potegnili vse radosti in slabosti, ki jih ima človek ob druženju s svojimi ljubljenčki, in ugotovili, da ima vsak kovanec lahko dve plati: pretiravanje, tudi v ljubezni, živali marsikdaj škoduje, zgodi pa se tudi, da se na videz naklepno zanemarjanje živali izteče v zgodbo o žrtvovanju in pomoči človeka, katerega življenje se izteka.
Polona Samec. Foto Voranc Vogel
Marsikomu bi energije že zmanjkalo, pri Poloni pa je videti, da se njene baterije nenehno polnijo. Morda tudi zato, ker se morajo. Zavetišče, ki ga vodi, pokriva območje od Sežane do Kamnika. Vsako leto oskrbijo okoli 200 psov in 600 mačk, precej jih oddajo, večina »izgubljenčkov« pa prej ali slej najde pot do svojega lastnika. Nekatere pa ostanejo le njene: Moro, recimo. Našla ga je z odrezanim gobcem in ušesi ... Posvojila ga je in je zdaj že deset let z njo.
Prisluhnite Poloni v novi epizodi Strašno hudih.
|
Naslednjič?
Naslednjič, to bo 18. oktobra, pa na svet kukava skozi kable, lastnoročno prenašava internetne paketke in se podajava v gverilo.
Če se pri vas skriva kakšna ideja, predlog, namig ..., jo odprtih rok sprejmeva na naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., po novem pa tudi na facebook profilu Strašno hudi.
Podcast Strašno hudi ustvarjava Maja Čakarić in Klara Škrinjar.
Nanj se lahko naročite na:
iTunes ||| Android ||| RSS
Glasba: Koala voice
Obdelava zvoka: Gregor Zemljič
Likovna podoba: Mashoni