Tiskane izdaje
Najprej je bilo zabavno, ko so zavezniški bombniki čez Maribor leteli proti Avstriji in Nemčiji, pripoveduje Jožko Raišp, kmalu pa je »zabavo« zamenjalo razdejanje, v katerem je izginila tudi njihova kovačnica in ko tudi doma narejen bunker ni bil več dovolj varen. Letala namreč niso več prihajala na veliki višini s severa, pač pa »nizko in v urejeni formaciji« z vzhoda. Njegov oče je imel prav, ko je ugotovil, da bo »tokrat nekaj drugače«. Jožko je bil eden izmed številnih otrok v okupiranem Mariboru, ki je bil priča zavezniškemu bombardiranju.
4750 ton na Maribor
Mariborčani so v zadnjih dveh letih vojne namreč doživeli 268 letalskih alarmov in 29 bombnih napadov. V njih je 1518 zavezniških letal odvrglo na mesto kar 15.795 bomb, težkih 4750 ton. Odvržene bombe so popolnoma porušile ali poškodovale 2290 ali 47 odstotkov zgradb, brez strehe nad glavo je ostalo več kot 4200 Mariborčanov. Življenje je izgubilo 483 ljudi, med njimi 60 otrok, ranjenih je bilo 352 ljudi. Zaradi letalskih alarmov so Mariborčani preživeli v zakloniščih skupaj 14 dni. Posledice bombardiranj pa je mesto čutilo še desetletja po vojni.
Umirali so vsak dan
Zaradi bombradiranj je Jožkova družina Maribor zapustila, pred tem pa so se v njegovi otroški glavi poleg razdejanja, ki so ga povzročile bombe, zapisale še slike trpljenja ujetnikov koncentracijskega taborišča za ruske vojake v mariborskem Melju. »Že takrat smo ugotovili, da je vojna, in to, kar se je dogajalo s temi ujetniki, nekaj, kar ne bi smelo obstajati,« danes pravi Raišp, ki je kot otrok videval vozove z naloženimi trupli ruskih vojnih ujetnikov: »Umirali so vsak dan.«
