Tiskane izdaje
»Ko so me pred štirimi leti pripeljali sem in je ladja odplula, jaz pa sem ostal popolnoma sam, je bilo grozno. Seveda sem vedel, da ni nikjer nikogar in da ne more nihče priti, saj je pristati na otoku zelo težko, ponoči pa sploh ne bi šlo, a sem se vendarle zaklenil. V mestu se ne bojiš ničesar, čeprav je polno nevarnosti. Tu sem se bal prostora, zvokov, ki jih nisi navajen, šumov morja in – celo galeba. Naenkrat sem se zavedel: če se mi kaj zgodi, ne bo sploh nikogar, ki bi mi lahko prišel na pomoč. Težko je biti sam.«
Kako je biti svetilničar, sam na malem otoku?
Preberite jutri v reportaži v Sobotni prilogi.
