Tiskane izdaje
Ne o olimpijskih igrah temveč o zadnjih anonimnih pismih iz Slovenski obveščevalno-varnostne agencije tokrat govorita Delova politična komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš.
Kaj anonimka lahko pove o tem, kaj se dogaja v pomembnem delu državnega sistema?
Turbulence, ki so jih povzročala anonimna pisma, so običajno prihajale, da bi obelodanile odnos med vlado in relevantno opozicijo, torej SDS. Ko je bila SDS v vladi, pa so bile običajno tako rekoč narejene po njenem nareku, pove Markeš in doda, da bi sicer bilo treba vreči v koš. »Ko slišim o aferah v vojski, na policiji, v Sovi, ki spominjajo na "Jamesa Bonda", se mi izpiše na radarju SDS, Janez Janša. Morda mu delam krivico, a veliki hobotnični konstrukti so pokazali prav to.«
Je pa treba vedeti, da se v takšnih pismih skrivajo le elementi resnic, predvsem pa je v njih veliko laži. Pri tem sodelujejo tudi posamezni medijski kanali, ki jih izkoristijo za politične namene.
»Sama politična praksa nas poučuje, da je anonimnost posegla globoko v temelje politične kulture, ki je pravzaprav nimamo,« še doda Markeš.
V Sloveniji je problem tudi v tem, da ljudi sistemsko napotujemo k anonimnosti. Ne nazadnje na policijskih avtomobilih piše »anonimni klic«, prijatelj pa prijatelja anonimno prijavi. Markeš meni, da gre pri tem za razpihovanje navad, ki niso najboljše: potrebno je razmisliti, v katerih primerih je anonimka smiselna, potrebna, v katerih pa privzgaja napačne družbene navade.
***
• Preberite tudi: Portret tedna Zoran Klemenčič: direktor Sove, ki naj bi bil odgovoren za razsulo v agenciji.
Foto: Jože Suhadolnik/Delo
***Uporabnike prosimo, da nam svoje mnenje pošljejo na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Komentarje bomo objavili po lastni presoji.
Alija Žerdina in Janeza Markeša lahko poslušate tudi v podcastu. Njune pogovore objavljamo v iTunesih: bodisi jih prenesite v aplikacijo na svojem mobilnem telefonu bodisi jih spremljajte na tej povezavi.
