Od srede do srede: O predsedniku, ki noče biti moralna avtoriteta

Kandidat za predsednika republike Borut Pahor je med drugim izjavil tudi, da je on politična avtoriteta.

Ali Žerdin, Janez Markeš, video: V. V.
sre, 30.08.2017, 19:00

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o nenavadni izjavi predsednika republike, ki je izjavil, da ne želi biti moralna avtoriteta.

»Po politoloških, filozofskih, morda tudi ustanvno pravnih definicijah naj bi bil predsednik republike točno to, moralna avtoriteta,« se odzove Žerdin in opozori, da se na tem mestu soočamo s težavo.

»To je zelo čudna izjava,« se strinja Markeš. »Vprašanje je, kaj on pojmuje kot moralno. Njegova funkcija simbolizira prav in narobe v državi, in to je že morala. Ustava pove, kaj je prav, in če on zastopa ustavo, zastopa moralno pozicijo, ki jo ustava določa,« je prepričan. Žerdin se strinja, da je »ustava kodificirana morala«.

Markeš pojasni, da se je Pahor pri opisu morale osredotočil na papeža Frančiška, ki je rekel, kdo sem jaz, da bi obsojal geje. »Spomnim se, da ko je on prvič kandidiral za predsednika države, je rekel, jaz ne kandidiram za papeža, ampak za predsednika države. Izjave so si nasprotujoče. Tisto, kar pa je sporno, je to, da se je [Pahor] označil za politično avtoriteto. To je narobe, in ni res iz dveh razlogov, prvič zato, ker on ni politična avtoriteta. In to ni dovolj, biti politična avtoriteta je namreč premalo, to je bil tudi Stalin,« še nadaljuje Markeš.

Žerdin in Markeš v razpravi poskušata odgovoriti na vprašanje, ali v tej državi sploh (še) imamo moralne avtoritete.

***

Uporabnike prosimo, da nam svoje mnenje pošljejo na elektronski naslov internet@delo.si. Komentarje bomo objavili po lastni presoji.

Alija Žerdina in Janeza Markeša lahko poslušate tudi v podcastu. Njune pogovore objavljamo v iTunesih: bodisi jih prenesite v aplikacijo na svojem mobilnem telefonu bodisi jih spremljajte na tej povezavi.

Prijavi sovražni govor