Tiskane izdaje
Ljubljana - Na tradicionalni jesenski ediciji TEDxLjubljana so tokrat predavali Andreja Gomboc, Andrej Fink, Sara Isaković, Dejan Roljič, Miomir Kneževič, Janja Božič Marolt, Nina Sankovič, Rafael Mihalič, Peter Buhrmann, Tadej Kotnik in Zvezdan Pirtošek.
Gre za govore, ki na nekaj vprašanj odgovarjajo, še več pa jih postavljajo. Govori s področja medicine, statistike, motivacije, podjetništva, biologije, astrofizike, energetike in drugih področij občinstva niso puščali ravnodušnega. Slišati je bilo salve smeha, ob čustvenih izpovedih pa se je utrnila tudi kakšna solza.
Prva govornica je bila Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana. Občinstvo je popeljala v ozadje izvajanja vzporednih volitev, na katerih anketirajo po približno 10.000 ljudi. Kot pravi, večina njenih gub najverjetneje prav izhaja iz adrenalinskega vrhunca ob razkrivanju njihovih rezultatov na volilni dan. Razkrila pa je tudi, zakaj lahko drži rek, da je statistika laž.
Drugi je na rdeč odrski krog za govornike stopil Peter Buhrmann, magister znanosti iz nemške književnosti in psihologije ter doktor znanosti iz nemške literature na Univerzi v Aarhusu. Predstavil je koncept t. i. ljudske šole, ki gradi most med šolskimi klopmi in trgom dela tako, da postavlja alternativo formalnemu sistemu izobraževanja. Gre namreč za pouk, ki ga lahko obiskujejo prav vsi, ne uporabljajo pa mehanizmov ocenjevanja. S tem želijo spodbuditi »učenje za življenje, ne za šolo«.
Ali menijo, da bi morali politike in pomembne javne uslužbence, ki odločajo o naših usodah, podvreči testiranju za možganske bolezni, je občinstvo z Gallusovega odra vprašal Zvezdan Pirtošek. Miti in religije so možgane vedno povezovali z dušo, po kateri se ne brska. Zvezdan Pirtošek se tega ne drži, ukvarja se namreč z možganskimi boleznimi, ki so v družbi pogosto povezane s stigmo. Tudi zato o njih ljudje na pomembnih položajih neradi govorijo, četudi je pri določeni starosti pričakovati, da bodo prizadele tudi njih. »Politika je zaščitni dejavnik, da se ti demenca ne zgodi,« se tako šali Pirtošek.
Sledil je Tadej Kotnik, docent in višji znanstveni sodelavec na Fakulteti za elektrotehniko, ki je pojasnil, zakaj smo bolj v sorodu z gobo kot s smreko. Prejemnik Galvanijeve nagrade Mednarodnega društva za bioelektrokemijo je prikazal pot od naših enoceličnih prednikov pa do danes, dotaknil pa se je tudi vprašanja, zakaj je danes vse več bakterij odpornih na vse več zdravil.
Na odru Cankarjevega doma je svoj podjetniški preboj predstavil Dejan Roljič, javnosti bolj poznan kot idejni oče akcije Kruh za prjatla. Svoj nastop je začel z idejo, da bi morali najprej posvetiti minuto molka vsem idejam, ki smo jih imeli, pa jih nismo uresničili. Kot pravi, nas bo trg dela prisilil, da bomo morali službe kreirati sami. Sam ima pri svojih 28-ih letih že številne podjetniške izkušnje, v začetku letošnjega leta pa je svojemu podjetniškemu mozaiku dodal še prvi pospeševalnik mladih podjetij v jugovzhodni Evropi. T. i. start-up podjetjem pomagajo, da v treh mesecih dosežejo tisto, za kar bi sicer potrebovali dve ali tri leta. Trenutno je njihovo podjetje med najboljšimi 60-imi podjetniškimi inkubatorji in pospeševalniki na svetu.
V letu 2013 smo v Sloveniji zavrgli 72 kilogramov hrane na prebivalca. Kaj je v nas, da hrano tako z lahkoto mečemo stran, je z odra Gallusove dvorane spraševala nekdanja zunanja sodelavka Evropske komisije, danes pa odgovorna za odnose z javnostmi pri ljubljanski Snagi Nina Sankovič. Odgovor za zmanjšanje odpadkov sama vidi v povečanju občutka odgovornosti do okolja, v katerem živimo.
»Živimo v bumu regenerativne medicine,« je dejal Miomir Kneževič, specialist za biotehnologijo, celične terapije in tkivno inženirstvo, ki je bil vodja enote za Zbiranje in predelavo krvotvornih matičnih celic v Centru za transfuzijsko medicino v Ljubljano. V govoru se je posvetil temi, kako s pomočjo sodobne medicine zavrteti sodobni mlin mladosti in ostati za vedno mlad.
Vas zanima, kaj je špagetifikacija? Potem si morate ogledati govor astrofizičarke Andreje Gomboc, ki pravi, da vesolje ni tako miren in spokojen kraj, kot je videti, ko opazujemo zvezdnato nebo. Urednica Portala v vesolje je pojasnjevala črne luknje, ki so ravno zaradi svoje mističnosti dobile mesto v številnih znanstveno-fantastičnih filmih.
Občinstvo je nato nazaj na Zemljo in zemeljske probleme spustil Rafael Mihalič, ki ga nekateri označujejo za anti-eko-terorista. Doktor znanosti se namreč ukvarja z vprašanjem, ali so obnovljivi viri energije res naša prihodnost. Opozarja, da se pri teh virih pogosto zanemarja ekonomsko in tehnično plat. Pojasnil pa je tudi, zakaj zeleni viri niso popolnoma ekološko neoporečni.
Za enega najbolj čustvenih nastopov je poskrbel Andrej Fink, vodja Reševalne postaje in poveljnik štaba civilne zaščite Kliničnega centra Ljubljana. Pri delu se pogosto srečuje z žalostnimi zgodbami. Med najtežje spomine svojega poklica šteje evakuacijo slovenskih državljanov iz obleganega Sarajeva. »Eno leto po vrnitvi sem se pobiral s tal,« pravi Andrej Fink. Izjemno se ga je dotaknilo tudi neuspešno oživljanje nosečnice, pa reanimacija znanca le uro po tem, ko so še skupaj pili kavo. Takšni in podobni tragični prizori na reševalcih pustijo hude posledice, ki se lahko kažejo v depresiji, anksioznosti, postravmatski stresni motnji ... Tako reševalci, če ne dobijo pomoči, iz zdravilcev lahko postanejo pacienti.
Dogodek pa je zaokrožila Sara Isaković, javnosti poznana predvsem kot srebrna olimpijka iz Pekinga in evropska prvakinja iz Edinhovna. Sara Isaković je zaključila študij psihologije in se z razvojem novega programa psihološkega treninga za pilote podaja v svet podjetništva. Z njim želijo pilote, ki vsak dan odgovarjajo za življenja potnikov in posadke, bolje mentalno pripraviti na vse mogoče izzive, ki jih lahko doletijo v pilotski kabini.
Če ste dogodek zamudili, si lahko videoposnetek iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma pogledate na tej povezavi.
