Tiskane izdaje
V času, ko so bližnjevzhodna mirovna pogajanja zastala na mrtvi točki, ko se na ulicah krepijo nasilje in pozivi po ukrepanju ter se na stari celini vrstijo simbolična priznanja neodvisne Palestine, palestinski voditelji znova iščejo mednarodno podporo − tokrat za potrditev resolucije Združenih narodov, ki bi Izraelu postavila dvoletni rok za umik iz okupiranega Zahodnega brega in Vzhodnega Jeruzalem.
V imenu palestinskih oblasti naj bi osnutek resolucije varnostnemu svetu ZN v sredo predložila nestalna članica Jordanija, a pričakovati je, da bo tudi tokrat, še preden bo narejen zadnji žig, predlog resolucije ustavil ameriški veto. Državni sekretar John Kerry je palestinskega predsednika Mahmuda Abasa poskušal prepričati, naj z vložitvijo predloga resolucije počaka in da raje še eno priložnost neposrednim pogajanjem z Izraelom. Zadnja mirovna pogajanja, ki so prav tako potekala pod okriljem ZDA, natančneje Kerryja, so propadla aprila letos. Sprti strani se najbolj perečih vprašanj nista niti lotili − nedorečen ostaja status Palestine in njenih meja, pravice palestinskih beguncev in usoda razdeljenega mesta Jeruzalem.
O palestinskem vprašanju bodo jutri razpravljali tudi evropski poslanci, ki so se v ponedeljek popoldne v Strasbourgu zbrali na letošnjem zadnjem plenarnem zasedanju. Razprava o stališču poslancev do vprašanja palestinske države je sicer potekala že na plenarnem zasedanju novembra, ko je večina govorcev pozvala k sprejetju resolucije o priznanju državnosti Palestine, ker pa so bili na evropski desnici so bili zadržani, so glasovanje o tem preložili na december.
»Moralna dolžnost je priznati Palestino«
Vprašanje priznanja palestinske neodvisnosti pa je, tako kot marsikje drugod po zahodni Evropi, ki pri tej potezi krepko zaostaja za preostalim svetom − neodvisno Palestino je namreč doslej priznalo 135 držav, med njimi tudi sedem članic Evropske unije iz vzhodne Evrope in Sredozemlja (Bolgarija, Ciper, Češka, Madžarska, Malta, Poljska in Romunija) −, zadnje dni znova zelo aktualno tudi v Sloveniji. O tej temi in vprašanju, kako bi morala ravnati Slovenija, smo se v tokratnem videopregledu dogajanja Svet na prepihu pogovarjali s palestinskim aktivistom Jaberjem El Masryjem, docentko doktorico Ano Bojinović Fenko s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družebene vede in poslancem Združene levice, ki je konec novembra vložila predlog o takojšnjem priznanju Palestine, Matejem Tašnerjem Vatovcem.
