Tiskane izdaje
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš komentirata včerajšnji referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Zakaj takšen rezultat?
Markeš pravi, da so prevladali predsodki, zgrajeni na zelo aktivni kampanji. »Na eni strani smo imeli skupino, ki je bila zelo visoko motivirana, angažirana in organizirana, na drugi strani pa smo imeli predlagatelja zakona − državo −, ki ni naredila nič.«
Na eni strani smo imeli hierarhično strukturo, ki nasprotuje sprejetju tega zakona, na drugi pa smo imeli mrežno podporno strukturo, ki je bila zelo decentralizirana, pa pravi Žerdin. Strinja se, da je privržencem zakona manjkala podpora vlade.
Več v videokomentarju.
***
Uporabnike prosimo, da nam svoje mnenje pošljejo na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Komentarje bomo objavili po lastni presoji.
Igor Đukanović: Privržencem zakona ni manjkalo podpore vlade. Vlada bi z lahkoto vse uredila brez referenduma, saj ji ne bi bilo težko pridobiti dvotretjinske večine v parlamentu.
Sonja Punčuh: Popolnoma se strinjam s komentarji Žerdina in Markeša. Žalostno, da živimo v takšni državi, kjer se zažigajo knjige, nas obdajajo z bodečo žico in smo nestrpni do drugačnih, manjšin ... Rezultat referenduma je resnično katastrofalen, saj niti v sanjah nisem pričakovala, da bo kvorum dosežen. Danes sem nekje prebrala, da bi naši vladarji morali biti vizionarji, ne pa da se ukvarjajo z dnevnimi problemi. Vizionarska je bila Socialistična republika Slovenija, ki je davnega leta 1976 sprejela zakon o zakonski zvezi, v katerem je izenačila zakonsko zvezo z izvenzakonsko skupnostjo in dala možnost ženskam in moškim, da se svobodno odločajo, v kakšni zvezi bodo živeli. Zakon je bil takrat napreden, če že ne vizionarski, saj je večina mladih sklepala zakonsko zvezo. V primeru, da bi država spraševala ljudske množice o izvenzakonski skupnosti, pa bi bil rezultat verjetno takšen kakor včeraj na referendumu.
Janez Novak: Večina analiz je napačnih. Nasprotniki zakona smo zlahka zmagali, ker smo opozarjali na »droben tisk« oziroma posledice zakona, zagovorniki pa tega drobnega tiska niso želeli obrazložiti, niti se o njem pogovarjati.
Viktor Koselj: Takšen rezultat je bil pričakovan v trenutku dovolitve referenduma na Ustavnem sodišču. Da je Cerkev močna, ni treba takšnih dokazov in da ustavno sodišče dovoljuje javno odločanje o osnovnih človekovih pravicah - biti enak pred zakonom -, tudi ni nobena novost. Je pa škoda, da ta državni denar ni bil porabljen drugje, področja so javno znana!
