Nedelovih 7: Ali menite, da bomo spet čakali na mejah drugih evropskih držav?

V dobrih časih Evropa deluje, v slabih prevzamejo besedo ksenofobi, ščuvalci in škodoželjneži, pravi Jure Apih.

Sun, 10.01.2016, 16:00

Jure Apih, publicist

Evropa od tisočletnega rimskega imperija nikoli ni bila celina miru. V krvi in sovraštvu, v bestialnih morijah so se kotile nacionalne zavesti. Strah pred novo vojno, spoznanje o nesmislu maščevanja in popravljanja zgodovine, odgovornost in odločenost so tlakovali Evropsko skupnost za premog in jeklo in skoraj tri četrt stoletja miru, upanja in napredka. Enotna Evropa brez meja je sanjska zamisel, vredna Nobelove nagrade. V dobrih časih deluje, v slabih prevzamejo besedo ksenofobi in ščuvalci, strahopetneži in škodoželjneži. Le še interes velikega kapitala, ki se je otresel nacionalnih spon, drži skupaj enotni gospodarski prostor. Zamejili smo se že sami, vprašanje časa je, kdaj nas bodo tudi drugi.

N'toko, glasbenik in kolumnist

Tega seveda ne vemo, vsekakor pa upam, da se države ne bodo odločile za takšen ukrep. S tem ne bi dosegle večjega nadzora nad gibanjem migrantov (ti že zdaj večinoma prečkajo meje po uradnih državnih koridorjih), ampak bi le dodatno spodbudile razvoj nevarnih tihotapskih mrež, zraven pa sesule še zadnjo pozitivno pridobitev, ki jo je EU prinesla svojim prebivalcem. Bilo bi pa zanimivo videti, kako bi se na čakanje in nadzor odzvali evropski državljani, ki so se navadili brezskrbnega skakanja čez mejo v službo, na obisk k sorodnikom ali po cenejše nakupe. Hitro bi se pokazalo, da ljud­je odločno nasprotujejo mejnemu nadzoru, kadar ta velja zanje.

Nataša Pirc Musar, Inštitut Info hiša

Bojim se, da so sanje o Evropi brez meja vsaj za nekaj časa pokopane. Neučinkovita in kratkovidna evropska politika nas je pripeljala v položaj, ko vsaka država zase odloča o mejnem režimu proti sosedom. Slovenija tu ne bo imela veliko besede, je pa ironija, da bo meja s Hrvaško bolj zaprta kot kdajkoli v zgodovini, saj zaradi hrvaškega ignoriranja predpisov in dogovorov ne vidim možnosti za vstop te države v schengenski mejni režim, kakršen koli že ta bo v prihodnje. Žal nam Evropska unija razpada pred našimi očmi.

Dragan Petrovec, kriminolog

Najbrž ne bo treba čakati, saj nas sploh ne bodo več spustili naprej, mi pa tudi drugih ne. Pri vztrajno napredujoči in vse bolj prevladujoči homofobni in represivni evropski politiki, zazrti vsaka v svoj nacionalni vrtiček, utegnemo dobiti nekaj takega, kot so bile svojčas na Slovenskem fare. Geografsko in miselno zaprt, zatohel, incestoiden prostor, kjer so nabunkali vsakogar, ki je prišel iz sosednje fare. Kam se je izgubil zgodovinski spomin na izgnane Slovence? Intervju z mag. Pavletom Čelikom (prvi program Radia Slovenija, 6. januarja) pove vse.

Dušan Jovanović, režiser

Težko verjamem. Konec schengna bi verjetno napovedal konec EU. To pa naj se ne bi zgodilo v najbolj bližnji prihodnosti. Turbulence zaradi naraščajočih političnih napetosti, vojaških konfliktov, gospodarskih in finančnih kriz, migracijske politike itd. lahko pospešijo procese destabilizacije in dezintegracije tudi znotraj evroobmočja. Sprva pa bo Bruselj z utrditvijo zunanjih mej poskrbel, da na videz vse ostane pod nadzorom. Črni scenariji kljub vsemu niso izključeni. In takrat bo obveljalo reši se, kdor se more! V tem primeru imamo mi pičle možnosti. Zato je naš vitalni interes, da smo trdno na strani tistih, ki zagovarjajo politiko več, ne manj Evrope, mir in sodelovanje z vsemi, tudi z Rusijo, in nasprotujejo vsem vrstam hujskaštva, verskega, nacionalističnega in rasnega.

Svetlana Slapšak, redna profesorica

Verjetno; ob tem ne pozabimo, da je delež naše države pri destabilizaciji in slabšanju odnosov znotraj EU (napetosti s Hrvaško, žica) opazen, priznan in verjetno tudi nagrajen, čeprav državljani o morebitni nagradi ne vemo ničesar. Starejši bomo imeli kar nekaj flashbackov. Ni pa težko opazili, da gre pri varovanju schengna za debelo laž, ki prikriva prav nasprotno, našo privolitev v marginalnost in pokornost, hlapčevstvo. Si morda upamo visoki uslužbenki EU Violeti Bulc zastaviti vprašanje ali zahtevati njeno odgovornost, saj vendar pokriva resor … prometa?

Karel Gržan, duhovnik

Če je neki narod ogrožen, ker EU ni sposobna zagotavljati varovanja na zunanjih mejah širše skupnosti, potem utrdi svoje meje posamezna država sama in prav je tako. Potem se pač na mejah čaka dlje. Iz zgodovinskega uvida pa vemo, da so meje tudi na ta način trdne samo nekaj časa – zagotovijo lahko le začasno varnost. Potem pa jih življenje, ki je v sebi neustavljivo, giblje glede na sposobnost in moč posamezne države. Kje vse so bile nekdaj meje posameznih narodov in kje držav?! Pomislimo samo na naš narod, preden smo postali samostojna država. Prav je, da utrdimo meje svojega doma in svojega naroda, toda če ne bomo storili več za odpravo notranje ogroženosti, lahko postane država plen drugih in v njej bo zavladal tujec.

Prijavi sovražni govor