Arheološke najdbe, ki jih ne bi smelo biti

Klaus Dona: Raziskovalec nerazložljivega, ki ruši zgodovinske teorije.

ned, 14.09.2014, 08:00

Minuli teden je ljubljanski Cankarjev dom gostil nekaj predavanj pod skupnim naslovom Piramide in starodavna tehnologija. Semir Osmanagić, Klaus Dona, Valery Usmanov in Michael Tellinger so nam pokazali in povedali za reči, ki so v javnosti zamolčane in marsikomu na meji verjetnega. Vendar dvomljivcev v dvorani ni bilo kaj dosti, vsaj glede na navdušenje nad temami in predavatelji.

O čem je tekla beseda? Načeloma vsi sprejemamo, da se je človeška civilizacija začela okoli 6000 let pred našim štetjem s Sumerci, na predavanjih pa smo slišali letnice, ki segajo krepko, za nekaj deset tisočletij dlje v preteklost. O takšnih letnicah sta govorila predvsem Klaus Dona in Michael Tellinger in nam to tudi dokazovala s posnetki, Osmanagić pa ima, pravi, med drugim v rokah preverjene in potrjene dokaze, da so bosanske piramide stare dosti več kot 20.000 let. Zanje vsi štirje predavatelji trdijo, da bodo v petih ali desetih letih eno najbolj obiskanih romarskih središč sveta, vsaj zaradi njihovih zdravilnih lastnosti.

Eden svetovno najbolj znanih, kot si pravi, raziskovalcev nerazložljivega je Avstrijec Klaus Dona. Živahen sivolas možak v nasprotju s podobnimi raziskovalci nerad teoretizira. Zadeve pokaže, drugim pa pusti, da razmišljajo. Velja za enega najbolj prisebnih in natančnih ljudi. Njegovo predavanje Najdbe na nepričakovanih mestih, ali drugače rečeno, najdbe, ki jih ne bi smelo biti, in njegova knjiga Unsolved mysteries (Nerazrešeni misteriji) podirata vse, kar se učimo o zgodovini človeka. Njegove najdbe davnih civilizacij, ki so datirane tudi do 300.000 let ali celo milijone let nazaj, dokazujejo, da je vse, kar nas uradno učijo, na trhlih nogah. Ob tem lahko omenimo tudi našo avtorico več knjig o prikriti zgodovini, Fani Okič, ki se je specia­lizirala na megalitske kulture (obdobje kamnitih gradenj). Tudi ona opozarja, da v resnici ne vemo nič.

Gostinec in kustos

Klausu Doni je že kot kustosu dunajskega muzeja uspelo leta 2001 v muzeju Vienna Naturhistorisches Museum za razstavo dobiti in prikazati 460 najdb, ki so vsi iz časa krepko pred letnicami uradne zgodovine. Večina razstavljenega je dokazano izpred 10.000 let pred našim štetjem in česa takega običajni muzeji niti razstaviti nočejo. Herezija bi bila prehuda. A pojdimo po vrsti.

Dona je bil dolga leta vodja strežbe na velikih potniških ladjah. Pozneje je prestopil med umetnostne kustose, kot velik poznavalec habsburške dinastije. Ima se za največjega krivca za obisk Japoncev v Avstriji, saj so po razstavi Habsburžanov na Japonskem začeli dobesedno dreti v njihove muzeje.

Ko je v poznih 70. letih prejšnjega stoletja izvedel za Švicarja Ericha von Dänikena in njegove navedbe, ga je vse skupaj precej ujezilo. Ni mu verjel. Hotel mu je nastaviti past in ga razkriti kot lažnivca. Poleg tega je želel pomagati resnim znanstvenikom, da na razstavi preverijo neverjetne navedbe in najdbe. Ker pa ničesar, kar je Däniken prinesel na ogled, ni bilo mogoče ovreči, je Dona priznal svojo zmoto in postala sta prijatelja.

A ker se kustos ni mogel sprijazniti s tem, da uradna zgodovina odriva in prikriva najdbe, ki ji ne ustrezajo, je postal amaterski arheolog, nekak­šen Indiana Jones.

Klaus Dona opozarja, da je eden od problemov naše civilizacije ta, da je vodilna država, to so ZDA, zgrajena na lažeh, pobojih in krajah. Vse, kar so do konca 19. stoletja našli pri Indijancih, so zanikali, kot da ti ne obstajajo. Šele zdaj prihajajo na dan izjemne najdbe. Recimo iz zaliva Power Point na Floridi. Pred tisoče leti je bilo tam domnevno svetovno pristanišče za bakreno rudo. Našli so ostanke ladij Feničanov in Rimljanov. Pa recimo majevske piramide v Newarku ali megalitske strukture v Pensilvaniji. Takih najdb tam »ne bi smelo biti«.

In ravno te so Donova specializacija. Tako je odkril velik kamen, ki ima na neki nam neznan tehnološki način vrisan zemljevid sveta, z žilo kvarcita, ki je znotraj granita. Kako se to naredi, kvarcit spoji v granit, ne vemo, je pa zanimivo, da takrat svet ni bil čisto tak, kot je danes. Na naših kartah manjkata vsaj en velik otok sredi Atlantika in otok (Mu?) ob današnji Japonski. Očitno ideje naše pisateljice in popotnice Alme Karlin z romanom o Atlantidi – Isolanthis niso daleč od resnice.

Zdaj se tudi ve, da severnoameriški Indijanci nikakor niso bili divjaki. Gre za ostanek neke visoke, napredne civilizacije, ki pa je živela preprosto, povezano z naravo. »So že vedeli, zakaj. Morda so razumeli opozorila prednikov,« razmišlja Dona.

Na tleh Amerike so bili dokazano že pred Kolumbom Vikingi (našli so kamnito ploščo z runami), v 5. st. n. št. Kitajci (kip, ki po slogu in videzu pripada kitajski izdelavi), še pred omenjenimi pa so imeli, pravi Dona, nekakšne redne ladijske zveze tudi z Egiptom.

Ampak to je le manjši delček preteklosti, o kateri govorijo najdbe, ki jih predstavlja Klaus Dona. Tudi mnenje arheologov iz ZDA, ki opozarjajo, da 99 odstotkov najdišč še ni raziskanih, je enako. Nekoč je bila tam neka izjemna civilizacija.

Burrow's Cave

Najbolj znano najdišče na svetu, morda najpomembnejše v moderni zgodovini človeštva, niso piramide v Gizi, ampak Burrow's Cave (Illinois, ZDA), trdi Dona. Pisava, nekakšen predsanskrt, risbe, skice, orodje, vse je vklesano z neznanim orodjem v kamnite plošče. Deluje kot nekakšna svetovna knjižnica. Na nekaterih kamnih so tudi risbe različnih oseb. Jezus, rimski vojščaki, naši srednjeveški kralji, Indijanci itd. Je bila to napoved za prihodnost ali kaj drugega? Nas je nekdo hotel na nekaj opozoriti?

Klaus Dona je tam našel tudi risbe pravilnega poroda. In orodje, ki pomaga pri porodu. Kamen z luknjami, skozi katere vtakneš prste in izvlečeš dojenčka bolj natančno in manj nasilno kot recimo z našimi kleščami (orodje so preverili dunajski ginekologi). Vse je narejeno iz črnega kamna (lidit), kar so potrdili geologi. Gre za krhko kamnino, ki jo ponekod uporabljajo pri gradnji hiš, a tako fine obdelave tega kamna danes ne zmoremo.

Na splošno je zanimivo, da ne samo da večine starih zapisov ne znamo niti prebrati, ampak da jih ne zmoremo ustvariti. Tudi s sodobnimi orodji ne. Na vprašanje, zakaj so v kamnu, če so bili tako napredni, ima Dona preprost odgovor: »Če bi imeli danes v rokah disketo iz 90. let, bi zmogli doma z nje prebrati podatke? Ne bi! Če bi dali na Novi Gvineji domorodcem v roke DVD, kaj bi storili z njo?« Kamen prenese tisočletja. Očit­no stotine tisočletij.

Piramide, dolmeni, drogi. Vrsta neverjetnih stavb, ki so se ohranile tisočletja. Vse v kamnu. Od tod izraz megalitska kultura. A ljudje so bili očitno na Zemlji že prej. Našli so odtis človeškega stopala in dinozavra skupaj (v ZDA in Turkmenistanu), v istih tleh. Ocena starosti – lahko tudi dva milijona let. Geologi ne dvomijo, da je resničen.

Predolgo so nas zgodovinarji in arheologi prepričevali v eno samo smer, trdi Klaus Dona in poudarja: »Če mislite, da izhajate iz opice, je to vaš problem. Če ne drugega, je teorijo o opicah pred dvema letoma neizpodbitno ovrgel William Braun z univerze Honolulu, z raziskavami DNK. Ko je objavil izsledke, so mu zbrani strokovnjaki ploskali stoje. Žal so ga pozneje, zaradi namišljene obtožbe, vrgli z univerze. A sreča zanj, zdaj v miru in neodvisno raziskuje.«

Vesoljci v izgovor

»Jezi me, ker vedno, ko se najde kaj neobičajnega in uradna arheologija tistega ne more zakriti ali uničiti, rečejo, da je to delo vesoljcev ali vesoljci so to prinesli in podobno. Zakaj si ne bi priznali, da so bile pred nami druge civilizacije, naprednejše kot naša, ki so očitno imele boljše tehnologije. Pa toliko je vsega zapisano – Biblija, Mahabharata itd. V Vedah je opisano jedrsko vojskovanje, zračni vozovi (letala), rakete in podobno. Da so ožgane ptice padale z neba in je prah še leta lebdel v zraku. Kako bi si lahko nekoč davno nekdo vse to izmislil?« je razlagal Dona. »Večina tega, kar odkrivam, nam daje misliti, da so nas naši predniki hoteli pred nečim posvariti!«

Eno od opozoril je, po njegovi interpretaciji, na disku, ki so ga našli v Kolumbiji. Dona ga je imenoval genetski disk. Gre za kamniti disk iz lidita, z luknjo na sredini, z izjemnimi risbami, ki čisto lepo kažejo na človeški razvoj v trebuhu matere. Od spermija do fetusa. Vse faze. Kako so to nekoč vedeli?

V sredini diska, kot v opozorilo, so človeške spake. »Kaj če je to opozorilo, naj ne jemo gensko spremenjene hrane? Res ne vemo, kaj bo nastalo iz nas, če bomo jedli GSO. Zakaj vedno mislimo, da bo katastrofa prišla zaradi vojn, virusov ali ponorelega vremena. Kaj pa, če so se davni predniki, dokazano tehnološko bolj razviti kot mi, prav tako igračkali z gensko manipulacijo in se uničili?« se sprašuje Avstrijec.

Misterijem ni konca

Klaus Dona trenutno raziskuje vsaj 15 najdišč po vsem svetu, za katera pa vedno počaka na uradna dovoljenja. Tudi on se vedno drži protokolov. Žal na dovoljenje, za po njegovem prepričanju najbolj fenomenalno najdišče vseh časov, na otoku Kreta, čaka že dve leti. Bo že, verjame. V rokah ima kosti velikanov, ki jih je našel in so prave, a nihče drug noče podati strokovnega mnenja.

V Ekvadorju je s prijateljem poleg kosti velikanov odkril tudi neverjeten vodni izvir. Odlično in zdravilno vodo, s koloidnim srebrom in zlatom, ki oddaja izjemno močno sevanje. Nekoč si je to vodo nalil v deset plastenk, da jih odnese domov. Že v Ekvadorju, na letališču, je imel zaradi njih težave z Interpolom in uradniki. Ko je priletel v Avstrijo in hotel opraviti carinski pregled, so pridrveli policijski inšpektorji. A imel je srečo. Eden od inšpektorjev je pogledal v potni list in vprašal: »Ste vi organizirali razstavo leta 2001?« Dona ni vedel, ali naj prizna ali (modro) molči. Inšpektor ga je na srečo prehitel: »Bil sem na vaši razstavi z vso družino. Fenomenalna je bila.« Doni je odleglo in končno si je upal vprašati, v čem je problem. Inšpektor mu je pokazal na zaslonu, da ko gredo steklenice skozi rentgen, niso vidne, niti sence ni videti. Ko ga je vprašal, ali ima še kaj neobičajnega v prtljagi, mu je Dona odgovoril: »Nič posebnega, samo še kosti velikanov, visokih 7,6 metra.« Na to se je inšpektor zasmejal, misleč, da se mož šali.

Bolj zanimivo od nevidne vode in gigantov – že v jeziku domačinov se je tisti kraj imenoval pokopališče velikanov – je to, da so v bližini izvira našli prej genetski disk in nekakšno (panovo) piščal iz kamna, vseh skupaj približno 300 kosov. Piščal iz lidita skriva v sebi izvotljene cevke, ki so med seboj povezane v loku. Skoraj znanstvena fantastika za našo tehnologijo, saj česa takega ne znamo narediti. Izmerili pa so, da piščal med igranjem oddaja frekvence, ki so enake frekvenci naših možganov!

Posebne lobanje

Klaus Dona pokaže tudi različne človeške lobanje iz žada, kamna, stekla in drugih materialov (do zdaj jih je odkril sedem), po zapisanih legendah jih je obstajalo skupaj 13. Verjame, da bomo, ko jih bomo pravilno postavili, spoznali tudi vse potrebno. Za boljše človeštvo, trdi Dona.

Nedolgo tega je dobil kamnito lobanjo. Ker je vrsti lastnikov prinašala izjemne nesreče in bolezni, jo je zadnji dobesedno poklonil nekomu drugemu, ta pa Klausu Doni.

Kakorkoli, skrivnostnega, nenavadnega in nerazložljivega je po Avstrijčevih besedah ogromno. Sam noče podajati mnenja o njih, njegova naloga je, da jih razkrije.

»Upam, da bodo najdbe s Krete dovolj udarne, da bomo dokončno začeli verjeti v nekaj drugega kot samo v cerkev in denar in da ne bomo prej propadli, kot so očitno že prejšnje civilizacije, ne glede na njihovo naprednost,« je poudaril za konec.

Prijavi sovražni govor