Beseda komisije: Garden Village Bled

Z nami so vse poletje spremljali slovenske glampinge in na koncu odločili. Primer najboljše prakse je po njihovem Garden Village Bled.

tor, 12.09.2017, 12:00

Garden Village Bled, koščki in celota, vse je na svojem mestu. To je po mnenju komisije primer najboljše prakse pri nas.

Z nami so vse poletje spremljali slovenske glampinge. Kako vidijo to buhtečo nišo slovenskega turizma? Jana Apih, Ladeja Godina Košir in Blaž Budja, naša tričlanska komisija, misli takole: primer najboljše prakse je Garden Village Bled. Zgodba deluje, kot celota in kot sestavljanka očarljivih koščkov. Prinaša občutek udobja, premišljenosti, pozornosti na podrobnosti in (neposiljene) narave.

Mnenje komisije in naklonjenost bralcev – glasovali ste, v katerem od predstavljenih glampingov bi najraje preživeli lep dan – sta skoraj enaka: vrtno vas na Bledu ste bralci postavili na drugo mesto, s samo štirimi glasovi manj, kot jih je dobil najnovejši velik projekt, Adriina vasica v Termah Olimia.

»Garden Village Bled je koncept, ki 'stoji' od repa do glave,« meni Jana Apih, ki se z vprašanji razvoja turističnih produktov in umeščanja ter vpliva na okolje ukvarja kot direktorica zavoda za trajnostni turizem Good Place; glampinge analizira v okviru turizma širše.

Ladeja Godina Košir meni, da noben glamping v Sloveniji ni tisto, kar naj bi ta beseda izvorno pomenila: letovišče v resnično glamuroz­nem slogu, kakršne poznamo po afriških safarijih in ki dosegajo izjemne cene. Meni pa, da je Garden Village tisti, ki mu lahko priznamo prelomno vlogo, saj prinaša tudi spremembo strukture gostov. Ne nazadnje je potegnil za seboj razcvet, ki smo mu priča. Godina Koširjeva je sicer pobudnica platforme Circular Change, ki utemeljuje pomen krožnega gospodarstva, zato je v sklepni debati tudi poudarila, da ni vse v investiranju v nove »zidove«. Veliko imamo objektov, ki bi jih lahko dogradili, obnovili, jim dali novo vsebino – in so že tu, vraščeni v okolje, delujoči 365 dni na leto.


Tukaj je lahko vsak večer valentinovo. Foto arhiv GVB

Blaž Budja, arhitekt iz biroja Jereb in Budja, se strinja z izbiro Garden Villagea kot najboljše prakse. Zamislil pa se je v dve dokaj nasprot­ni alternativi. Zanimivo, v smislu kontrasta, bi se mu zdelo, če bi kdo dobro uredil in kot namestitev ponudil stare transportne zabojnike. V tem duhu ga je pritegnila zgodba Hosekrinega letovišča Big Berry v Beli krajini: naselja mobilnih hišk, ki deluje kot laboratorij za graditev poslovnega modela prodajanja letovišč na ključ, torej z natančno vrisano zgodbo za vsako okolje, kamor bi ga postavili. Alternativo temu pa vidi tudi v zemljankah, pravih, grajenih po principih trajnostne gradnje z upoštevanjem vseh naravnih zakonitosti bivalnega okolja.


Ideja Big Berryja je navdušila tudi Apihovo in Godina Koširjevo, zato si ta primer dovoljujemo izpostaviti kot »posebno omembo«. Apihova še poudari, da je vodstvo z ekipo mednarodnih študentov, ki sodelujejo pri tem projektu, vzpostavilo neverjetno mrežo lokalnih povezav, dobaviteljev in drugih ponudnikov zanimivosti ter tako oživilo širše območje in obiskovalcem ponudilo več kot zgolj bivanje.

Na poti k vrhunskemu ekološkemu turizmu?

Budja in Godina Koširjeva pa dodata še en predlog: nekateri ljud­je iščejo in so pripravljeni plačati tudi za odsotnost udobja in luksuza. Zakaj bi torej gradili letovišča, ki niso ne tič ne miš: zakaj pod besedo glamping prodajati nekakšno poludobje, luksuz, celo neobstoječi glamur, nekaj, kar gosta samo zmede in mogoče celo razjezi.

Zakaj ne bi razvili tako vrhunskega ekološkega turizma, z izkušnjo narave, ki utegne biti razbremenjujoča, celo presunljiva, da bi dosegala enake cene kot izkušnja (ločenega) produkta hotelske sobe v naravi, torej dobrega, pravega glampinga. Skratka: z resno in jasno klasifikacijo, ki jo bo vsak gost razumel, je treba ločiti in tako tudi razvijati hotelsko sobo na prostem, kjer se odstrani vse, kar bi gosta utegnilo motiti, in izkušnjo življenja v naravi kot taki, kjer plačate, česar ne morete početi.


Pod šotori so tolmunčki s postrvmi. Foto Mavric Pivk/Delo

Vsi trije se tudi strinjajo: naj beseda glamping ne bo fasada za turistično zgodbo, ki vsebinsko ne zdrži. Apihova, pod črto, kritizira naglo izrojevanje koncepta, kajti vsak, pravi, ki v svojem kampu postavi leseno hiško, napiše, da ima glamping. Opozarja tudi, da ne kaže te vrste namestitve graditi evforično, kajti je izrazito sezonska in zato ne rešuje celovito turistične ponudbe nekega kraja. Pozimi, zaprta, ne prispeva nič. Odkrito meni, da slovenski turizem zgodbe o butičnosti in ekološkosti na glampingih dolgoročno ne bo mogel graditi, pa čeprav smo kot destinacija, smo slišali od več sogovornikov, po tem zdaj dokaj prepoznavni.

Skratka: glamping je nišna ponudba, najbolj pa nam je všeč, kadar »opolnomoči lokalno okolje, da bo živelo bolje«, meni Godina Koširjeva. »Naj ljudje 365 dni na leto ustvarjalno delajo, poleti pa imajo tudi sami kaj od cvetočega glampinga v svoji soseščini.«

Prijavi sovražni govor