Če ne bomo robotizirali mi, bodo pa drugi

Ekspresnih pet: Robotizacija, ki je pred vrati, bo zarezala v delovna mesta, a bo tudi ustvarjala številna nova.

tor, 08.03.2016, 14:00

Proizvodnja robotov se bo do leta 2020 vsaj podvojila ali celo potrojila, prav tako zaslužki v panogi. Slovenija igra pomembno vlogo pri razvoju evropske robotike, saj se uvršča med bolj inovativne na tem področju, zato je tudi bila izbrana za gostiteljico letošnjega evropskega foruma robotike, ki bo čez dva tedna v Ljubljani. Hkrati s pričakovanji industrije in investitorjev pa naraščajo bojazni pred družbenimi posledicami razvoja robotike. Profesor Marko Munih z ljubljanske fakultete za elektrotehniko, kjer je predstojnik laboratorija za robotiko, v nasprotju s splošnimi prepričanji verjame, da robotika prinaša delovna mesta, celo do dva milijona novih do leta 2020.

1 Ko govorimo o robotiki, gre v glavnem za robote v industriji. Toda kako je z robotiko v vsakdanjem življenju?

V avtomobilski industriji je robotika že tako rekoč klasika, v drugih panogah pa je komaj v zametkih in tu pričakujemo prvi razmah. Tudi Slovenija je na drugih področjih, razen v avtomobilski industriji, nima razvite. V vsakdanjem življenju že srečujemo zelo preproste robotske sisteme, kot so kosilnice, sesalniki za prah in podobno, robotske aplikacije počasi prodirajo tudi v rehabilitacijske programe za starejše generacije in medicino. Roboti sami ne bodo operirali, bodo pa pomagali, seveda pod nadzorom kirurga, pri operacijah. Takšno delo bo bolj natančno in brez tresočih rok. Pričakovati je tudi njihove učinke v pridelovalni verigi, tako v pol­jedeljstvu kot živinoreji; oboje je še kako aktualno za Slovenijo. Pomislimo, denimo, na termalne vire v severovzhodni Sloveniji, ki so še slabo izkoriščeni. Delna robotizacija teh panog je dobra priložnost, ker imamo naravne danosti, z roboti pa lahko pocenimo proizvodnjo.



2 V vsakdanjem življenju že zdaj malikujemo avtomobile, kako bomo šele robote, ki bodo naši strežniki in hišni ljubljenci. Zdi se, da znanost še ne razmišlja, kako bomo čustveno sprejemali take družabnike?

To je res, v robotizacijo bi morale biti vpletene tudi družboslovne in antropološke discipline, ne le inženirji, ki nadzirajo tehnološke procese. Nekaj malega se na tem področju že dela. V združenju evropske robotike je približno 30 različnih skupin in ena od njih je prav s področja družbene interakcije. Tudi roboti so bodo morali prilagajati človeku, njegovemu trenutnemu psihofizičnemu stanju oziroma razpoloženju. Če je človek ta hip pripravljen na večji izziv – to je mogoče ugotoviti z meritvami –, bi bilo prav, da se stroj ustrezno odzove, če pa ni razpoložen za aktivnost, je lahko tudi aktivnost njegovega stroja manjša. Senzorje za takšno zaznavanje že imamo, pravzaprav že od nekdaj. Stari Kitajci so prvi razvili metode, ki se uporabljajo pri detektorju laži in temeljijo na znanju strokovnjaka, ki prepozna različna znamenja telesne odzivnosti, zdaj pa je to mogoče narediti kar avtomatsko z merjenjem temperature, krvnega tlaka, srčnega utripa itd.

3 V katerih panogah bo robotizacija najprej zarezala v delovno silo?

To se je že zgodilo v panogah, kjer je delo za človeka neprijetno, neustrezno ali nevarno. Predstavljajte si v avtomobilski industriji težke stiskalnice, nevarnost ureza, hrup … V takšnih okoljih se na vsake toliko časa zgodi delovna nesreča. Zato je robot tam najbolj primeren. Tudi pri barvanju; delo z barvami je za človekovo zdravje nevarno, poleg tega robot pobarva lepše. V rudarstvu, denimo, so tudi zemeljski kopi, ki so zaliti z vodo. V takšnih razmerah lahko koplje samo robot. Obstajajo tudi že skupni projekti za začetek izkoriščanja podmorskih rudnih bogastev med britanskimi družbami in Papuo Novo Gvinejo, kjer so na prelomnicah zelo čiste rudnine. Roboti jih bodo kopali na globini do 800 metrov.

Po drugi strani ne bodo nikoli mogli zamenjati nekaterih poklicev ali vsaj dokler ne bodo obvladovali psihologije človeka. Že zdaj poznamo dobre podatkovne baze in algoritme, ki znajo iskati po teh bazah; kljub temu pa google ne zna napisati dobrega članka. Robot tudi ne zna napraviti scenarija ali filma. Morda bo delal v banki; po svoje nam tam pomaga že zdaj, ko na daljavo urejamo svoje finančne zadeve.

4 Koliko delovnih mest bo v prihodnjih desetih letih ogroženih zaradi robotizacije?

Ne bi si upal špekulirati, koliko delovnih mest bomo izgubili. Vsekakor mislim, da moramo razmišljati drugače. Moramo se namreč zavedati, da če se ne bomo robotizirali, bodo potencialna delovna mesta odprli drugje in bomo tu ostali brez njih. Poleg tega bodo delovna mesta nastajala zaradi zahtev po kakovosti. Naši izdelki, v katere je vgrajenih več sto različnih delov, v avtomobil še nekajkrat več, morajo delovati brez napak, napake se namreč seštevajo in končni izdelek je lahko zelo slab. Prizadevati si moramo, da je verjetnost napake na vsakem posameznem delčku zelo majhna, tako rekoč nična. To pa lahko dosežemo le z uporabo stroja. Poleg tega mora tudi za njegovo delovanje nekdo skrbeti: potrebni bosta močnejša dobaviteljska veriga in močnejša podpora na izhodni strani.

5 Bodo lahko roboti kdaj izdelali boljše robote, kot jih zna človek? Bodo roboti lahko zavladali človeku?

Morda bodo nekoč roboti izpopolnjevali robote, toda vsaj 15 let tega še ni pričakovati. Inovativnost, kot človeška lastnost, je za zdaj naš unikum in stroji je ne premorejo. Pričakovanje kakšne vojne robotov proti človeku je nerealno. Bolj nevarno je, da umetni inteligenci prepuščamo odločanje. Poglejte recimo drone: nekatere vodijo iz baze, drugi so samoleteči in avtonomoni. Kdo bo odločil, kaj naj tak dron počne? Zdaj smo namreč že na stopnji, ko se lahko na podlagi podatkov odloči stroj, umetna inteligenca. Ti podatki so lahko napačni ali zavajajoči, stroj pa iz kopice takšnih podatkov naredi neki abstrakt, sugestijo, kaj naj ti droni počnejo. Takšne sugestije so glede na človeško razmišljanje, glede na njegovo humanost, popolnoma napačne. Komponente humanosti, kakršna je recimo značilna za ženske, ki so bolj človekoljubne, materinske in ljubeče kot moški, pri robotih pač ni. Morda je problem tudi v tem, da je zdaj v robotiki še tako malo, kvečjemu desetina žensk.

Prijavi sovražni govor